Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Temperaturna razlika

Kadar nas zanima, za koliko stopinj se je temperatura spremenila, izračunamo razliko med končno in začetno temperaturo. Na kratko to zapišemo kot $\Delta T$ (delta $T$) oziroma $\Delta T=T_{\rm k}-T_{\rm z}$. Tukaj pomeni $T_{\rm k}$ temperaturo na koncu in $T_{\rm z}$ temperaturo na začetku. Kadar nas zanima sprememba temperature, dobimo enako vrednost, če to razliko zapišemo v stopinjah Celzija ali pa v kelvinih.

Vaja

Ulomek vpi�emo na naslednji na�in:
a b/c , kjer je
a ... celi del
b ... �tevec
c ... imenovalec
Med a in b naredimo presledek.
Znak '-' zapi�emo na za�etku izraza.

Anders Celsius ($1701$-$1744$)

Anders Celsius je bil švedski astronom. Bil je profesor astronomije in ravnatelj observatorija na Univerzi Uppsala. Preučeval je polarni sij in skušal določevati velikost zvezd. Njegov največji dosežek je po njem imenovana temperaturna lestvica. Zanimivo je tudi to, da je svojo lestvico med vreliščem in lediščem vode razdelil na $100$ delov in na začetku vrelišče označil z $0$ in ledišče s $100$. Pozneje je to popravil.

Wiliam Thomson (lord Kelvin) ($1824$-$1907$)

Sir Wiliam Thomson (znan tudi kot lord Kelvin) je postal učitelj matematike in pozneje profesor na Univerzi v Glasgowu. Študiral je tudi na Univerzi v Camebridgeu. V svojem znanstvenem delu se je ukvarjal pretežno s termodinamiko, kjer je dosegal tudi največje uspehe. Domislil se je načina definiranja absolutne temperature, ki ni temeljila na določeni snovi, veliko je doprinesel k razumevanju drugega zakona termodinamike, pozneje se je ukvarjal tudi z električnim nihanjem in zgradbo atoma.

<NAZAJ
>NAPREJ107/235