Jabolko pade z drevesa, ledena sveča pade s strehe, otrok pade s postelje, žoga, ki jo brcnemo navzgor, bo padla nazaj na tla. Zakaj telesa padajo?
Poiščite različne predmete, stopite na stol in po dva predmeta hkrati spuščajte z iste višine, da prosto padeta na tla. Če imate kuhinjsko tehtnico, lahko predmetom določite maso. Zanimivo je primerjati mokro in suho gobico za pomivanje posode ali zložen in pomečkan list papirja. Primerjajte padanje različnih predmetov in ugotovite, ali vsi predmeti padajo enako hitro. Kaj vse vpliva na padanje?
Iz papirja izrežemo dva okrogla listka in ju spustimo, da padeta. Padanje prikazuje spodnji posnetek. Opazujte padanje obeh listkov.
Na oba listka deluje poleg sile teže še sila zraka. V vrču listek pada počasneje, ker nanj zrak deluje z večjo silo. Tudi na levi listek deluje zrak. Če zraka ne bi bilo, bi padel hitreje.
Na vsa telesa, ki se gibljejo skozi snov, deluje sila upora. Pri padanju sila upora deluje v smeri navpično navzgor in je odvisna od oblike telesa ter od hitrosti. Na telo med padanjem delujeta sila teže $F_{\rm{g}}$ in sila upora $F_{\rm{u}}$.