Električna moč je odvisna od napetosti in toka. Enota električne moči je vat ($\rm{W}$).
Izračunamo jo z enačbo $P = U \cdot I$. Ko v to enačbo vstavimo izpeljave Ohmovega zakona, dobimo še naslednje enačbe $P = U \cdot I = (R \cdot I) \cdot I = R \cdot I^2$ in $P = U \cdot I = U \cdot (\frac{U}{R}) = \frac{U^2}{R}$.
Električno moč lahko primerjamo z močjo toka vode. Reka, ki ima večji padec (to je višinsko razliko), je močnejša od počasne reke na položnem terenu. Prav tako je odvisno, koliko vode preteče po strugi. Tista reka z večjim pretokom vode je močnejša.
Višinsko razliko lahko primerjamo z električno napetostjo. Električni tok pa s tokom vode. Tako je tudi električna moč večja, če sta večja električna napetost in električni tok.
Tudi tukaj je delo odvisno od moči vira in časa, kako dolgo to delo opravljamo. Tako z izpeljavo enačbe $A = P \cdot t$ dobimo enačbo za električno delo $A = U \cdot I \cdot t$.
Pri električnem delu pogosto namesto enote joule ($\rm{J}$) uporabljamo enoto vatsekunda ($\rm{Ws}$) oziroma njeno izpeljavo kilovatna ura ($\rm{kWh}$).
Pomni:
$1\;\rm{kWh} = 1 000\;\rm{Wh} = 3 600 000\;\rm{Ws} = 3,6 \cdot 10^6\;\rm{Ws} = 3,6 \cdot 10^6\;\rm{J} = 3,6\;\rm{MJ}$
Zaradi višinske razlike steče voda po žlebu. Iz žleba se ta voda pretaka na mlin in ga poganja. Večja kot je višinska razlika in večji kot je pretok vode, hitreje se mlinsko kolo vrti in več dela lahko opravi.
Baterija ustvari električno napetost, zaradi katere steče po električnem krogu električni tok. Ta tok poganja elektromotor, ki je vezan v električni krog. Večja je napetost in večji je električni tok, več dela lahko opravi elektromotor.