Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Prehod med Zemljino skorjo in plaščem imenujemo moho ali Mohorovičićeva nezvezna ploskev.

Zemljin plašč leži pod skorjo in je debel okrog 2900 km. V njem prevladujejo predvsem silicijeve, magnezijeve in železove spojine. Delimo ga na zgornji ali zunanji in spodnji ali notranji plašč.

Zgornji plašč je v trdem agregatnem stanju, temperature namreč še niso tako zelo visoke, da bi se kamnine talile. Skorja in trdni zgornji plašč sestavljata {litosfero;Litosfera je povprečno 100 km debel trden zunanji kamninski ovoj Zemlje, ki plava na astenosferi. Sestavljen je iz Zemljine skorje in zgornjega dela Zemljinega plašča.}.

Spodnji plašč je bolj vroč in pritiski na kamnine so bistveno večji, zato se kamnine talijo in nastaja magma, ki se počasi premika v obliki {konvekcijskih tokov;Konvekcijski tokovi nastanejo zaradi visokih temperatur, ki so posledica razpadanja radioaktivnih mineralov v plašču in različnega pritiska v notranjosti Zemlje. Magma se iz Zemljine notranjosti dviga proti hladnejšim delom plašča in Zemljini skorji, se vodoravno razteka, ohlaja, postaja težja in zato ponovno tone v notranji del plašča. Magma, ki prodre na površje, se strdi in iz nje nastanejo magmatske kamnine.}.

Notranji, bolj težko tekoči oziroma gnetljivi del Zemljine skorje in zgornji del plašča imenujemo astenosfera. Zaradi konvekcijskih tokov (dviganje magme in termičnih sprememb), ki nastajajo v astenosferi, se premikajo tudi litosferske plošče, ki plavajo na njej.

Zemljino jedro je v središču Zemlje. Njegova zgradba je slabo poznana, sestavljata ga predvsem železo in nikelj, zato ga pogosto imenujemo tudi nife. Sestavljeno je iz {notranjega;Notranje jedro je debelo dobrih 2300 km in naj bi imelo temperaturo do 7000 °C. Kljub visokim temperaturam je zaradi visokega pritiska trdno. Sestavljeno je iz železa in niklja in je zelo težko, gostota kamnin je namreč petkrat večja kot pri kamninah na površju. Tu je izvor Zemljine težnosti oziroma gravitacije. Gravitacija je sila, ki vsa telesa vleče proti središču Zemlje, zadrži vse predmete na Zemljinem površju, povzroča polzenje tal, premikanje ledenikov in podobno.} in {zunanjega;Zunanje jedro je debelo 2200 km in ima temperaturo med 3000 in 5000 °C. Sestavljeno je večinoma iz železa in je v tekočem agregatnem stanju. Prevladuje mnenje, da zaradi premikanj v njem nastaja Zemljino magnetno polje. Magnetno polje je najmočnejše blizu tečajev, vendar pa magnetna tečaja precej odstopata od geografskih tečajev.} jedra.

Risba prikazuje notranjo zgradbo Zemlje. Poimenuj posamezne dele.


1 {celinska_skorja;oceanska_skorja;zgornji_plašč;spodnji_plašč;zunanje_jedro;notranje_jedro}
2 {oceanska_skorja;celinska_skorja;zgornji_plašč;spodnji_plašč;zunanje_jedro;notranje_jedro}
3 {zgornji_plašč;celinska_skorja;oceanska_skorja;spodnji_plašč;zunanje_jedro;notranje_jedro}
4 {spodnji_plašč;celinska_skorja;oceanska_skorja;zgornji_plašč;zunanje_jedro;notranje_jedro}
5 {zunanje_jedro;celinska_skorja;oceanska_skorja;zgornji_plašč;spodnji_plašč;notranje_jedro}
6 {notranje_jedro;celinska_skorja;oceanska_skorja;zgornji_plašč;spodnji_plašč;zunanje_jedro}

1. Razmisli, na podlagi česa sklepamo, da v jedru prevladujeta železo in nikelj.
2. Zakaj je pomemben Zemljin magnetizem?

<NAZAJ
>NAPREJ9/320