Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Najpogosteje se razmikajo oceanski deli plošč. Na mestu razmikanja skozi tektonski jarek prodira raztaljena magma, ki se ohlaja in nastaja novo morsko dno. Tako nastaja nova Zemljina skorja in površina oceanov se veča. Atlantski ocean je začel nastajati pred
okrog 180 milijoni let, Severna Amerika in Evropa pa se še vedno
oddaljujeta za približno 2 do 3 cm letno. Obseg Zemlje se zaradi
nastajanja nove skorje ne povečuje, saj plošče na nasprotnih robovih
tonejo v globino in se raztapljajo v magmo. Posledica razmikanja oceanskih plošč so tudi izbruhi podmorskih ognjenikov, ki se lahko združijo v 
Večji vpliv na izoblikovanje Zemljinega površja je imelo približevanje litosferskih plošč. Pri tem se tanjša in gostejša oceanska plošča spodriva pod debelejšo celinsko ploščo. Zaradi spodrivanja ali subdukcije nastajajo globokomorski jarki, potresi, vulkanski izbruhi in mlada nagubana gorovja.
Kadar se druga drugi približujeta celinski plošči, ki sta debelejši, ne pride do spodrivanja, temveč do narivanja oziroma gubanja in prelamljanja Zemljine skorje. Nagubana gorovja nastajajo zaradi močnih pritiskov, ki nagubajo in dvignejo sedimentne kamnine. Posledica tovrstnega gubanja je na primer nastanek 
