Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Gorotvorna gubanja

Medsebojno približevanje litosferskih plošč povzroča bočne in navpične pritiske na kamnine. Sila je tako velika, da se pri trku litosferskih plošč na robovih kamninske plasti nagubajo in nastanejo nova gorovja (gorotvorna gubanja ali orogeneza). Gorotvorni procesi trajajo več milijonov let. Ker se plošče še vedno premikajo, se večina mladih nagubanih gorovij še vedno zvišuje. Za nagubana gorovja je značilna slemenitev, to je prevladujoča smer poteka gora v posameznem pogorju. Za Ande in Skalno gorovje je značilna prevladujoča slemenitev v smeri sever–jug, za Alpe pa prevladujoča slemenitev v smeri vzhod–zahod.

Slemenitev Alp in Pirenejev

Ob zemljevidu ugotovi, kako poteka slemenitev Dinarskega gorovja in kako Atlasa.

Ob trku litosferskih plošč nastajajo gube in prelomi. Če so pritiski obeh plošč enakomerni, nastajajo gube pravilnih oblik. Sestavljene so iz slemena ali antiklinale (izbočeni del) in kadunje ali sinklinale (vbočeni del).

Kadar so pritiski litosferskih plošč neenakomerni in potekajo v različnih smereh, nastajajo gube različnih oblik: asimetrične gube, prevrnjene gube, polegle gube in gube drugih oblik.

Včasih so pritiski tako močni, da se kamninski skladi prelomijo na večjih razdaljah in nastanejo {tektonske prelomnice;V Sloveniji je primer večje tektonske prelomnice Idrijska prelomnica.}.

Ob tektonskih prelomih se del površja lahko dviga in nastajajo tektonske grude ali gorski čoki. Kjer se površje ugreza, nastajajo kotline. Če se v podolžni smeri raztezajo več deset kilometrov daleč, so to tektonski jarki.

Grudasta gorovja so sestavljena iz čokov in kotlin.

Z dviganjem in razlamljanjem starejših nagubanih in uravnanih blokov kamnin nastajajo {grudasta gorovja;Primeri grudastih gorovij so Rodopi, Centralni masiv, Seveni, Ardeni in nekatera druga.}. Njihova slemenitev je nedoločljiva. 

<NAZAJ
>NAPREJ13/320