Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Kondenzacijska polimerizacija

Rezultat prizadevanj, da bi izdelali umetno svilo, so poliamidi. Poliamidi nastanejo pri kondenzacijski polimerizaciji, kjer se ob združevanju dveh različnih monomerov izloči majhna molekula (npr. voda, vodikov klorid ...). Eden od možnih parov monomerov poliamida sta lahko diamin in dikarboksilna kislina. V najlonu sta to heksan-1,6-diamin in adipinska kisina. Najlon, ki pri tem nastane, označujejo kot najlon 6,6 - kar označuje število ogljikovih atomov v obeh monomerih.


Molekula heksandiojske kisline (adipinske kisline) Molekula heksan-1,6-diamina
Izsek molekule najlona

Heksandiamin in adipinska kislina si sledita v molekuli najlona izmenično (črka n označuje poljubno število molekul). Polimere, ki so sestavljeni iz različnih monomerov, imenujemo sopolimeri ali kopolimeri.

Monomerne enote v najlonu so povezane z amidnimi vezmi –CO–NH–. Isto vez pri aminokislinah v peptidih imenujemo peptidna vez. Zaradi tega lahko gledamo na beljakovine kot na naravne poliamide.

Z rdečo barvo je označena amidna oz. peptidna vez.

<NAZAJ
>NAPREJ190/271