Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Najlon

Prvi umetni poliamid — najlon je uspel izdelati ameriški kemik Wallace Hume Carothers v 30. letih prejšnjega stoletja kot nadomestilo za svilo. V tistem času je Carothers razvil tudi neopren, ki sta skupaj z najlonom povzročila pravo revolucijo med materiali.

Navijanje najlonske niti iz reakcijske zmesi
Najlon je podoben svili in ima nekatere njene lastnosti, a je precej cenejši. Zaradi svoje trpežnosti je široko uporaben. Uporablja se za izdelavo vlaken, iz katerih izdelujejo oblačila, vrvi, šotore, jadra, preproge ... Ker ga je lahko oblikovati, hkrati pa je precej trden in odporen material, nadomešča v nekaterih primerih tudi kovine.


Zanimivost: Najlonska zgodba o uspehu

Prve najlonke so se pojavile na tržišču leta 1939. Bile so velik hit, saj so jih prodali v prvem letu, ko so prišle v prodajo, 64 milijonov. Vendar jih je bilo kmalu težko dobiti, saj so ZDA čez dve leti vstopile v drugo svetovno vojno in najlon je bil potreben za padala, vrvi, šotore in druge izdelke za vojsko. Njihov prodajni uspeh se je po vojni nadaljeval. Njihov vpliv na družbo je viden še danes, saj so najlonke sinonim za vse vrste ženskih hlačnih nogavic. Prvi izdelek iz najlona pa so bile zobne krtačke.

Najlonke

Ali veste, kako nastane najlon?


Najlon 6,6 je zgrajen iz dveh različnih monomerov , od katerih je vsak sestavljen iz šestih ogljikovih atomov. Nastane pri kondenzacijski polimerizaciji med heksandiaminom in adipinsko kislino.
<NAZAJ
>NAPREJ191/271