Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Zgradba očesne mrežnice

V zrklu, ki je glavni del očesa, je mrežnica ali retina. V njej so čutne celice, občutljive na svetlobo. Glede na obliko in njihovo nalogo jih razdelimo v čepke ter paličice. Pri ljudeh barvno gledanje omogočajo čepki, ki za delovanje potrebujejo močnejšo osvetlitev kot paličice, ki so odgovorne za črno-belo gledanje in jim zadošča že zelo malo svetlobe. Pičla osvetlitev v mraku in ponoči torej ne zadošča več za zaznavanje s čepki, vklopi pa se vid s paličicami, zato zaznavamo predmete v sivih in črnih obrisih.

 

Zakaj v risankah zajčki jedo korenje za dober vid?

Kemijski odgovor je naslednji: korenje vsebuje β-karoten, iz katerega nastane vitamin A, ta pa je nujno potreben za nastanek retinala, glavnega, za svetlobo občutljivega pigmenta v procesu gledanja.

Oglej si sorodnosti v zgradbi molekul!

1) Skeletna formula β-karotena:

 

 

 

 

2) Skeletna formula vitamina A (kemijsko ime za vitamin A je tudi retinol, po očesni mrežnici – retini):

 

 

 

 

 


<NAZAJ
>NAPREJ252/271