Pripravite si štiri posode, v katerih stlačite svež ananas, banano in jagode, v četrto pa dajte nekaj zdrobljenega cimeta. Poskušajte ugotoviti, kateri vonj je precej drugačen od drugih.
Estre pripravimo z reakcijo med karboksilno kislino in alkoholom, ki jima dodamo nekaj kapljic koncentrirane žveplove kisline. Nastali ester z destilacijo ločimo od alkohola in kisline. Vendar tak poskus ne bi imel velikega smisla, saj je ključna značilnost estrov njihov vonj, tega pa z gledanjem posnetka poskusa ne bi zaznali. Obratna reakcija estrenja je hidroliza (razpad) estra. Na posnetku si oglejte hidrolizo etiletanoata oz. etilacetata in se prepričajte, da pri reakciji nastaja alkohol etanol.
V majhno destilacijsko bučko nalijemo nekaj mL estra etiletanoata (etilacetata) in dodamo nekaj kapljic natrijevega hidroksida. Sestavimo aparaturo za destilacijo in segrevamo. Etanol, ki nastaja pri reakciji, uvajamo v raztopino kalijevega dikromata. Alkohol reagira s kalijevim dikromatom, nastanejo Cr3+ ioni, ki so zelene barve. Zelena barva raztopine v erlenmajerici je dokaz, da je pri razpadu estra nastal alkohol.
CH3−COO−CH2CH3 + NaOH → Na+CH3COO− + CH3−CH2− OH
etiletanoat | natrijev hidroksid | natrijev acetat |
etanol
|