Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Besedilo Café do Brasil Igorja Bratoža je sodobna kratka zgodba. V zadnjih treh desetletjih (od 1980 do 2010) je kratka zgodba doživela razcvet; po eni strani njen razvoj izhaja iz tradicije črtice Ivana Cankarja, po drugi strani pa se opira na vplive iz tujine (zlasti Amerike) in se razvija tudi odvisno od tega, kako ustvarjalen je avtor in katere teme in motivi ga zanimajo. Kar nekaj primerov kratke zgodbe lahko prebereš v mladinskih {antologijah;izbor določenih besedil glede na enotno merilo (temo, obliko, kakovost)} Geniji, Geniji 2 in Geniji z nasmehom, v zbirki Toneta Partljiča Hotel sem prijeti sonce ali v izboru kratke proze od Cankarja do Bratoža z naslovom Hotel sem prijeti še luno.

Igor Bratož, rojen leta 1960 v Ljubljani, je pisatelj, prevajalec, literarni kritik in novinar. Zaposlen je v kulturni redakciji časnika Delo. Z zbirko Pozlata pozabe (1988), iz katere je tudi kratka zgodba Café do Brasil, je v slovenski prostor vnesel eno izmed oblik kratke zgodbe, ki se zgleduje tudi po ameriški tradiciji. 

Café do Brasil je kratka zgodba, za katero je značilno, da niza drobne dogodke iz življenja oseb, ki niso izčrpno opisane, niti označene, jih pa nepovezani dogodki usodno zaznamujejo. Začetek in konec sta povezana, zaključek je odprt in ne ponuja jasno izraženega nauka. Avtorjev temeljni namen je bil napisati zgodbo.

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.


Razmisli in naredi načrt, kako bi lahko svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ534/547