Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

V zadnjem filmu vidimo bakreno bučko, ki je povezana z merilnikom tlaka, v mešanici vode in ledu. Eksperimentator odpre ventil posode, da lahko zrak prodre v posodo. Takrat merilnik kaže vrednost $0$. Ventil nato zapre in potopi v posodo z vodo, ki vre na kuhalniku. Kaj se dogaja z zrakom v bučki?  Kako je s tlakom? Poskusi razložiti!

Medsebojna odvisnost tlaka, volumna in temperature plina

V plastenki, zaprtim z balonom, se je temperatura plinu zviševala in balon se je napihoval. To pomeni, da se je plin raztezal in povečeval svoj volumen. Če bi imeli namesto balona zamašek, bi se plinu povečal tlak. Zato lahko povemo, da se s povečevanjem temperature plina, lahko povečata njegov volumen in njegov tlak.

balonNa sliki vidimo napihovanje zračnega balona, s katerim lahko poletimo. Segrevanje zraka povzroči njegovo razširjanje. S tem se balon napihne, del zraka pa med razširjanjem pobegne iz balona. Zrak v balonu je s tem redkejši od okoliškega kar omogoča, da se balon dvigne. Gorilnik lahko prižgemo tudi med letom in s tem uravnavamo temperaturo zraka v balonu. Pri višji temperaturi je zrak v balonu redkejši, saj se je bolj razširil in več zraka je šlo iz balona. Večja je razlika v gostoti (temperaturi) zraka v in zunaj balona, večji vzgon deluje na balon. 
 

Premislimo o naslednjem primeru. Imamo balon, ki bi ga želeli napihniti. To lahko storimo sami ali pa si pomagamo s tlačilko zraka. Pri tem dovajamo v balon zrak in s tem povečujemo število molekul zraka v njem. Istočasno se povečuje tudi volumen balona. S tem pa postane opno bolj napeto, kar oteži nadaljnje napihovanje balona in tlak v balonu narašča.

Anomalija vode

anomalija vodeVoda ima zanimivo lastnost pri segrevanju. Če jo namreč segrevamo od $0\,\rm{^\circ C}$, ima največjo gostoto pri $4\,\rm{^\circ C}$, kar pomeni, da se med tema temperaturama voda krči. Šele pri temperaturi nad $4\,\rm{^\circ C}$ se voda začne raztezati z višanjem temperature. To ima ugodne posledice za življenje v vodi. Pozimi, ko temperature padejo pod ledišče, se voda ohlaja na površini. Ker je hladnejša voda gostejša, pada na dno. To se dogaja le do temperature $4\,\rm{^\circ C}$. Voda z nižjo temperaturo je spet redkejša, zato ostaja na površini, kjer nato zmrzne. Tako je na dnu voda s temperaturo $4\,\rm{^\circ C}$, kjer ribe še lahko preživijo.
Večina drugih kapljevin se ob zviševanju temperature enakomerno razteza (na primer živo srebro), zato so take kapljevine bolj primerne za npr. termometre. Zaradi anomalije voda ni primerna kapljevina za merjenje temperature. Vsaj ne na temperaturnih območjih, ki so pomembna za življenje na Zemlji. Problem je tudi, da voda pod $0\,\rm{^\circ C}$ zmrzne.

<NAZAJ
>NAPREJ115/235