Procesi in posledice poledenitve

Ledeniško površje v gorskem svetu oblikuje večinoma ledeniška erozija, medtem ko morene ali groblje nastajajo z ledeniško akumulacijo. Ledeniška erozija je odvisna od debeline ledu, kamninske podlage, po kateri ledenik drsi, hitrosti drsenja ter od količine in lastnosti drobirja, ki ga ledenik prenaša s seboj. Pri tem nastajajo priostreni vrhovi, ozki gorski grebeni, pod njimi pa {ledeniške krnice;Krnica je polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom v zgornjem, začetnem delu ledeniške doline. Nad njo se pogosto vzpenjajo strme krniške stene, ki jo amfiteatralno zapirajo. V višje ležečih krnicah so ponekod še vedno ostanki nekdaj obsežnejših krniških ledenikov, ponekod so ledeniške kotanje zapolnila krniška jezera.}, ledeniška ramena, {ledeniške doline v obliki črke U;Ledeniške U-doline ali koritaste doline so posledica ledeniške erozije, s katero ledeniki poglabljajo in razširjajo nekdanje rečne doline, ki imajo v prerezu navadno obliko črke V. Prepoznamo jih po prečnem prerezu v obliki črke U in ploskem dnu. Strmi skalnati pobočji se navzgor zaključujeta z ledeniškim pregibom, kjer sta prav tako značilni, uravnani ledeniški rameni.}, ledeniška jezera, {obvisele doline;Manjši stranski ledeniki so izdolbli manjše ledeniške doline, ki se v glavno stekajo visoko na pobočju – obvisela dolina. Proti dnu glavne doline se spuščajo v strmih stopnjah, prek katerih se vodotoki prebijajo v slapovih in brzicah.} in druge ledeniške površinske oblike.

Poznaš slap v Sloveniji na koncu obvisele doline?

Na Norveškem, Grenlandiji, Aljaski, v Čilu in na Južnem otoku Nove Zelandije so ledeniki močno poglobili doline, po katerih so polzeli proti morju. Danes so te doline dolgi morski zalivi, imenovani fjordi.

Za nižji svet in spodnje dele ledeniških dolin so značilne akumulacijske ledeniške oblike.

Ledeniki odnašajo in odlagajo raznovrstno gradivo, ki ga imenujemo ledeniški ali glacialni sedimenti. Sestavljajo ga med seboj pomešane velike skale, grušč in droben pesek ali celo glina. Odložene debele plasti tovrstnega gradiva imenujemo ledeniške groblje ali morene. Ločimo {talno;Morena nastaja pod jezikom ledenika.}, {bočno;Nastaja ob robu ledenika.}, {srednjo;Nastaja z združitvijo dveh bočnih moren.} ter {čelno;Nastane ob koncu ledenika. Ponavadi ima polkrožno obliko in je med vsemi morenami najmogočnejša. Pred ledenikom je navadno več nizov čelnih moren, ki kažejo na njegovo postopno umikanje po dolini navzgor.} ali končno moreno.

Ko ledenik polzi po površju, iz skalne podlage trga tudi zelo velike kamnite bloke ali pa takšni bloki padejo nanj. Skupaj z drugim morenskim gradivom jih lahko {nosi zelo daleč;Kljub precejšnji velikosti so balvani iz Skandinavije pripotovali vse do Nemčije in Poljske.}, in jih odloži v spodnjem delu, kjer se ledenik tali. Takšne skalne bloke, ki so jih prinesli ledeniki, imenujemo ledeniški balvani ali eratični bloki.