Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kraško površje − dejavniki nastajanja

Beseda kras izhaja iz starega ilirskega izraza za kamen. Iz tega se je razvilo lastno ime Kras za pokrajino med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Površinske oblike in pojavi na Krasu so tako tipični, da se je za njihovo opredeljevanje povsod po svetu uveljavil izraz kras, kraški. S preučevanjem krasa se ukvarja multidisciplinarna veda, imenovana krasoslovje.

Tudi na krasu potekajo preoblikovalni procesi: erozija, denudacija in akumulacija. Odnašanje apnencev je tipično za površje in zgornje kamninske plasti, kjer kraške vode intenzivno raztapljajo in znižujejo površje. Raztopljene karbonate odnašajo v notranjost, kjer se začneta iz vode izločati ogljikov dioksid in raztopljeni karbonati, pri čemer nastajajo siga in kapniki. Nastajanje krasa imenujemo zakrasevanje.

Kraško površje

Za nastanek kraškega površja morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja: 

1. Prisotnost karbonatnih kamnin (apnenec, CaCO3)
Na intenzivnost zakrasevanja vpliva čistoča apnenca; na manj čistih karbonatnih kamninah so kraški procesi manj intenzivni in kraški pojavi manj izraziti.

2. Padavinska in tekoča voda, v kateri je raztopljen ogljikov dioksid (CO2)
Gre za blago ogljikovo kislino (H2CO3), ki povzroči raztapljanje apnenca (korozija).

Na nastajanje kraškega površja poleg čistosti apnenca in vode, v kateri je raztopljen CO2, vpliva tudi razpokanost kamninskih slojev, saj voda skozi razpoke lažje prenika v notranjost.

Zaradi različnih pogojev nastajanja kraškega površja ločimo več vrst krasa.

Globoki in plitvi kras
Na njun nastanek vpliva debelina apnenčastih slojev. Na debelih slojih apnenca se lahko razvijejo površinske ter podzemne kraške oblike in pojavi ({globoki kras;Pojavlja se na ozemljih s precejšnjo nadmorsko višino, kjer se razvijejo navpična in globoka brezna, velike vodoravne vodne in suhe jame, kraška polja, vrtače, uvale in nekatere druge kraške reliefne oblike.} ali popolni kras). Kjer so sloji apnenca plitvejši, nastajajo le površinske kraške oblike, ki so tudi manj izrazite ({plitvi kras;Pri nas ga najdemo na Dolenjskem, posebej v Suhi in Beli krajini.} ali nepopolni kras).

<NAZAJ
>NAPREJ52/320