Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Za rečno površje so najznačilnejše doline, ki se razlikujejo po širini dolinskega dna, strmcu rečnega toka ter podolžnem in prečnem profilu.

Suha rečna dolina ali vadi

Posebne oblike dolin so: {suhe kraške doline;So doline na kraškem površju brez površinskega rečnega toka, pogosto so obvisele nad okoliškem površjem, ki se je zaradi erozije postopno znižal (Čepovanska suha dolina med Trnovskim gozdom in Banjšicami).}, {obvisele ledeniške doline;Nastanejo, ko je glavna ledeniška dolina zaradi večje količine ledu bolj poglobljena kot stranske doline, ki so nad njo obvisele. Iz njih tečejo v glavno dolino potoki v velikih slapovih ali pa v globoko vrezanih vintgarskih dolinah.}, {pradoline;Doline rek Visle, Odre, Labe in druge. V času celinske poledenitve je ledeni pokrov zaprl pot rekam proti severu, zato so svoj tok preusmerile proti vzhodu oziroma zahodu in izoblikovale široke ter plitve doline. Po umiku ledenika so reke tok ponovno usmerile na sever, proti Baltskemu morju, prečne pradoline pa so ostale suhe.}, {vadiji;Suhe doline v puščavskem svetu, ki so z vodo zapolnjene le občasno (v času padavin).} ter {hudourniške doline;Soteski podobne doline z neenakomernim strmcem, ki so le ob večjih nalivih zapolnjene z vodo.}. 

Slap nastane tudi, ko reka naleti na odpornejše kamnine, ki jih težje odstranjuje, zato se oblikuje prag, prek katerega voda pada v obliki slapu. Zaradi pragov in velikega strmca struge se ob hitrem toku vode pojavijo brzice.

Kadar se zmanjša strmec reke, ta izgubi erozijsko in transportno moč in prične se odlaganje ali akumulacija prinesenega gradiva. Najprej se odložita prod in pesek, najdlje se s tokom prenašajo drobni lebdeči delci in v vodi raztopljene snovi. Pri tem nastajajo različne rečne akumulacijske oblike.

Nastanek in razvoj rečnih teras

Rečne terase nastajajo zaradi izmenjavanja bočne erozije in akumulacije z globinsko erozijo. Ta proces je povezan s povečano količino vode v strugi (taljenje ledenikov v obdobju medledenih dob) ali zniževanjem erozijske baze (nižja gladina morja). V obeh primerih reka gradiva ne odlaga več, pač pa zaradi povečane moči začne erodirati v svojo naplavno ravnico in oblikovati novo, globljo strugo. Ko se reki zmanjša erozijska moč, ponovno preide v bočno erozijo in akumulacijo, zato novo nastalo strugo razširi. Če se proces večkrat ponovi, nastane sistem teras, razporejenih druga nad drugo, pri čemer so spodnje najmlajše, zgornje pa najstarejše.

Pomembne rečne akumulacijske oblike so:

<NAZAJ
>NAPREJ51/320