Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Na primeru trajanja poti med Ljubljano in Koprom ter Ljubljano in Mariborom bomo predstavili vpliv in pomen sodobne infrastrukture na življenje ljudi in gospodarski razvoj. Kot primer vzemimo okvirno trajanje poti z avtom, avtobusom in vlakom, pri čemer bomo za cestni promet kot dejavnik upoštevali tudi izgradnjo avtocestne povezave. Čas trajanja poti z vlakom se v zadnjih 30 letih praktično ni spremenil, avtobusni prevoz pa je razen cestne infrastrukture odvisen tudi od poti, po kateri vozi določen avtobus (glede na vozni red) in gre zgolj za okvirno trajanje poti.

Ugotovi trajanje poti od Ljubljane do Kopra za različna prevozna sredstva v različnih časovnih obdobjih.

Pot Vlak Avtobus včasih (ocena) Avtobus danes Avto pred izgradnjo AC Avto po izgradnji AC
Ljubljana−Koper 2:30 h
Ljubljana−Maribor 2−2:30 h 3−4 h 1:45−
3:20 h
2 h 1:20 h
3−
3:30 h
1:20−
2:20 h
2 h
 
1 h
 

Izboljšanje prometne infrastrukture s skrajšanjem trajanja poti neposredno vpliva na razmestitev prebivalstva in gospodarskih dejavnosti v pokrajini (suburbanizacija, širjenje območja dnevnih migracij), razvoj in gradnjo novih naselij ter trgovskih središč, boljšo oskrbo prebivalstva in hitrejši pretok blaga, omogoča tudi hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti (na primer Luka Koper).

Prevoz blaga z ladjo
Glede na trajanje poti je iz preglednice razvidno tudi, da se je razvoj infrastrukture v Sloveniji v zadnjih 30 letih osredotočal predvsem na izgradnjo in izboljšanje cestne infrastrukture, medtem ko je železniški promet v tem pogledu ostal nespremenjen in s tem postajal čedalje manj konkurenčen. Na primeru razvoja Luke Koper je zato poleg posodabljanja železniške infrastrukture pomembna tudi razširitev trenutnih prevoznih zmogljivosti z gradnjo drugega železniškega tira na relaciji Divača–Koper, ki bi količino prepeljanega tovora po tirih podvojil, s tem pa bi omogočili hitrejši razvoj luke in razbremenili avtocestno omrežje.

Razvoj Luke Koper

Količina pretovora v Luki Koper se stalno povečuje. Leta 1999 ga je bilo za približno 8 milijonov ton, leta 2013 pa že za približno 18 milijonov ton, od tega so ga približno 60 % prepeljali po železnici. Trenutna zmogljivost prevoza na enotirni progi Koper–Divača je 9 milijonov ton letno, s prenovo obstoječega tira pa naj bi se povečala na 14 milijonov ton letno.

<NAZAJ
>NAPREJ289/320