Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vpliv prometa na pokrajino

Vpliv prometa na pokrajino je vezan na posege v okolju zaradi gradnje prometnega omrežja in onesnaževanje okolja (zraka, prsti in vode).

Promet in spremljajoča infrastruktura zasedata znaten del zemljišč in pogosto so za prometno infrastrukturo uporabljena tudi najbolj kakovostna kmetijska zemljišča (ravnina!). Vsaka vrsta prometa zahteva tudi izgradnjo posebnih površin (pristaniški pomoli, letališke steze, varovalni pasovi ob avtocestah in železnicah) in objektov (pristaniška skladišča, hangarji za letala, parkirne hiše, bencinske črpalke, počivališča), ki močno vplivajo na videz pokrajine. Zaradi tega je treba pri načrtovanju obnove in gradnje novih objektov upoštevati tudi okoljski vidik in objekte primerno umestiti v prostor, da čim manj vplivajo na funkcijo in videz pokrajine. Hkrati je treba poskrbeti, da izpusti tekočin (olja, goriva, odpadne vode) ne onesnažujejo voda, prsti in rastlinstva.

Promet (z vsemi pozitivnimi posledicami) je na žalost tudi eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. 

Emisije ogljikovega dioksida iz prometaIz grafikona razberi, katera vrsta prometa je za okolje najbolj obremenjujoča.

Cestni_promet

Posledice prometnega onesnaževanja so vidne v vplivu na zdravje ljudi (pljučne bolezni, rak in drugo), zakisanju tal, uničevanju rastlinstva (kisli dež), onesnaženju vodnih virov in podobno.

Zaradi naštetega se predvsem v urbanih okoljih poslužujejo različnih ukrepov za zmanjšanje prometnega onesnaževanja. Rešitve se iščejo v smeri izboljšanega čiščenja izpušnih plinov (katalizatorji, filtri trdih delcev), povečane učinkovitosti motorjev (nove tehnologije {rekuperacije energije;Gre za sistem, ki ob zaviranju oziroma zmanjševanju hitrosti kinetično energijo vozila pretvarja v električno. S tem se zmanjšuje poraba goriva in povečuje učinkovitost.}, {izklop določenega števila valjev;Gre za sistem, ki ob manjših obremenitvah izklopi delovanje polovice valjev v motorju in s tem prispeva k manjši porabi goriva. Ob močnejšem pritisku na plin se valji samodenjo vklopijo.}, {sistem start/stop;Ko se vozilo ustavi (na primer pred semaforjem) in je prestavna ročica v načinu za prosti tek, voznik pa ne pritiska na pedal sklopke, sistem izključi motor. Ta se znova zažene, ko voznik pritisne na pedal sklopke. Na ta način je mogoče privarčevati približno 0,2 l goriva na 100 km, kar ustreza približno 5 gramom izpusta CO2/km.}), bolj kakovostnih in alternativnih goriv (nafta z manjšo vsebnostjo žvepla, bioetanol, utekočinjen naftni plin), uvajanja hibridnih in električnih prevoznih sredstev, omejevanja avtomobilskega prometa v mestnih središčih, spodbujanja uporabe javnega prometa, uporabe alternativnih goriv v javnem prometu in podobno.

Avtomobil s pogonom na vodikove gorivne celice

Ali veš?
V Nemčiji so na prometno najbolj obremenjenih mestnih območjih začeli omejevati cestni promet. Za dostop do tako imenovanih ekoloških območij (»Umwelt zone«) so potrebne eko nalepke, ki vsako vozilo (glede na emisije izpušnih plinov EURO) uvrščajo v enega od štirih razredov. Vsa območja omejenega prometa so označena z znakom »Umwelt zone« in oznako, kateremu emisijskemu razredu vozil je dovoljen vstop. Ekološko najbolj sporna vozila nalepke ne morejo pridobiti.

<NAZAJ
>NAPREJ290/320