Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Delovanje morja je omejeno na ozek pas kopnega. Morje deluje na obalo s pritiskom vode, trganjem kamnine, z drobljenjem že odtrganega gradiva in s kemičnim delovanjem. Vse to imenujemo obalna erozija ali abrazija. Zaradi delovanja morja se nekatere obale umikajo, druge pa nastajajo oziroma rastejo. Delovanje je torej lahko erozijsko ali akumulacijsko in je posledica delovanja morskih valov, delno tudi morskih tokov in plimovanja.

Ko valovi udarjajo ob obalo, jo spodjedajo, rušijo in »pomikajo« proti kopnemu. Abrazija je odvisna od {moči morskih valov;Mehanična moč valov je lahko zelo velika, pritisk morskih valov je lahko 30−70 t/m2. Morski valovi zmorejo v pristaniščih premikati tudi do 200-tonske bloke.}, smeri vetra in količine delcev, ki jih vsebujejo valovi in ki skupaj z vodo udarjajo ob obalo. Ko val pljuskne na obalo, s seboj prinese nekaj gradiva in ga odloži, a takoj, ko se voda umakne, gradivo odplakne nazaj v morje. Tako valovi vseskozi premeščajo gradivo vzdolž obale.
Erozijski učinki morja so največji na polotokih, rtih in izpostavljenih delih obale. Tu nastajajo {klifi;Visoka, strma, navpična skalna stena, ki je nastala zaradi erozijskega delovanja valov.}. Ti so večji in izrazitejši na obalah, kjer so plasti apnenca ali druge odporne kamnine vodoravne oziroma nagnjene vstran od obale.


Prikaz nastanka klifa

Na nastajanje klifov vplivata tudi moč morskih valov in smer vetra. Morski valovi spodjedajo klif do višine, do katere sežejo, zato tam nastane morski spodmol. Pod klifom se v morje spušča zelo položna abrazijska polica, ki je prekrita z odkrušenim gradivom in obalnim peskom. Gradivo z abrazijske police valovi odnašajo in odlagajo v zalivih, ki nastajajo med rti.

Razmisli, pri katerih kamninah so zaradi odpornosti učinki abrazije manjši in kako to vpliva na obliko klifa.

Ker so kamnine različno odporne proti abraziji, na odpornih delih obale nastajajo manjši izbočeni rti, naravni mostovi in skalni stebri, ki se dvigujejo iz morja.

Morska akumulacija nastane v zatišnih legah, kjer je gibanje morja počasnejše. Kadar je moč valov in morskih tokov manjša in obala plitva, morje več gradiva nanaša kot odnaša. Posledica morske akumulacije so nizke, peščene reliefne oblike. Glavni pogoji za njihov nastanek so obilje drobirja, razčlenjena obala in podolžni obalni tok. Tipične akumulacijske oblike so peščeni otoki, rti, zemeljske kose in obalne sipine.
Obalo, kjer se prepletata morska erozija in akumulacija, sestavljajo številni zalivi ter vmesni rti in polotoki. Govorimo o razčlenjeni obali.

Zemeljska kosa (ZDA)

<NAZAJ
>NAPREJ62/320