Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Dalmatinski tip obale je podolžna obala, ki poteka vzporedno s slemeni goratega zaledja. Otoki in polotoki so del nekdanje hribovite pokrajine, ki jo je po koncu zadnje ledene dobe zalilo morje. Nekdanje doline so postale morski prelivi, nekdanji hribi pa otoki in polotoki.

Riaški tip obale poteka prečno glede na slemenitev bližnjega kopnega. Po koncu zadnje ledene dobe se je gladina morja dvignila in zalila spodnje dele nekdanjih rečnih dolin. Nastali so široki zalivi, ki jih imenujemo rie (ednina ria). Iz vmesnega hribovitega sveta so nastali višji polotoki.

Fjord Geiranger na Norveškem

Fjordski tip obale je nastal ob koncu zadnje ledene dobe, ko je morje zalilo ledeniške doline in so se te spremenile v fjorde − ozke, globoke in {daleč v notranjost;Najdaljši fjord v Evropi je Sognefjord na Norveškem (204 km).} segajoče zalive. Stene fjordov so zelo strme, prek njih se v slapovih spuščajo reke in potoki.

Grbinasta obala je zelo razčlenjen tip obale, pred katerim je na tisoče majhnih, {zaobljenih otočkov;Nastali so na živoskalnem površju, v katerem je led izdolbel ledeniške grbine. Po koncu zadnje ledene dobe je ledeniško preoblikovano površje zalilo morje in otočki so le vrhnji del grbin, ki gledajo iz morja.}. Tovrstni tip obale je značilen za obalo Baltskega morja.

Estuarski ali {lijakasti tip obale;V potopljenih rečnih ustjih (estuarijih) plimovanje sega daleč navzgor po reki. Zaradi prepletanja rečne in morske akumulacije ter mešanja slane in sladke vode nastajajo posebni ekosistemi. Tovrstna obala je nastala ob ustju rek Labe, Garone, Temze, La Plate in drugih.} je nastal tam, kjer se rečne doline v obliki lijaka odpirajo proti morju.

Dalmatinski tip obale
Riaški tip obale
Fjordski tip obale
Estuarski ali lijakasti tip obale

Lagunski tip obale je dobil ime po lagunah. To so plitvi zalivi, ki jih proti odprtemu morju zapirajo {lidi;Lido: otok kot del z morskim prelivom predrtega nasipa pred obalo.} (ednina lido) in zemeljske kose. {Obala;Lagunske obale so značilne za obale Baltskega morja na Poljskem in v Rusiji, nam najbolj znana pa je beneška obala (od Gradeža do Beneške lagune).} je značilna za območja, kjer je abrazijska moč vode majhna, morski tok pa prinaša večje količine peska in ga odlaga ob obali. S kopnega se v lagune pogosto izlivajo reke, ki tam odlagajo sedimente in lagune zasipavajo, zato te počasi izginevajo.

Deltasti tip obale nastaja na območjih močne akumulacije pred izlivom reke v morje. Z nasipavanjem reka podaljšuje kopno. Delte so lahko v obliki pahljače, ki spominja na istoimensko grško črko delto (Nil), ali ptičje noge (Misisipi).

Koralni tip obale nastaja le v toplih (22–28 °C) in plitvih tropskih morjih. Korale živijo v vodi z veliko kisika in hranljivih snovi v globinah do 50 m. Iz ogrodij odmrlih koral nastanejo {koralni grebeni;Največje območje koralnih obal je več kot 2000 km dolg Veliki koralni greben vzdolž severovzhodne obale Avstralije.}, čeri in nizki otoki, imenovani atoli.

Mangrovski tip obale je dobil ime po posebnem rastju – mangrovah, ki rastejo neposredno {na obali;Obala je značilna za plitva tropska morja, kjer se na obali mešata slana in sladka voda.} in imajo gosto prepletene zračne korenine.

Lagunski tip obale
Deltasti tip obale

Izberi pravilno trditev. V Sloveniji imamo:

<NAZAJ
>NAPREJ63/320