Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Nastanek nepolarne kovalentne vezi

Kovalentna vez v glavnem nastane, ko se povežejo atomi nekovin. Vsak atom ima težnjo, da bi drugemu odvzel elektrone. Ko se atoma približata na neko razdaljo, se samski elektroni združijo v vezne elektronske pare − vezi. 

Molekula vodika nastane iz dveh atomov, ki imata po en elektron v 1s-orbitali (1s1). Vez nastane, ko se kroglasti orbitali obeh atomov prekrivata. Vez, ki nastane s čelnim prekrivanjem orbital, imenujemo $\sigma$-vez. 

V strukturni formuli molekule (H2) elektronski par običajno pišemo s črtico: H—H. Nastanek vezi pa lahko prikažemo enostavneje:

Med dvema atomoma lahko nastane več veznih elektronskih parov. Poglejmo si nastanek kovalentne vezi v molekulah O2 in N2.

Dopolnite elektronski konfiguraciji kisika in dušika:.

O: 1s 2 2s 2 2p 4 , št. zunanjih el.: 6 , št. samskih el.: 2

N: 1s 2 2s 2 2p 3 , št. zunanjih el.: 5 , št. samskih el.: 3

Podobno, kot smo pisali elektronski par dveh samskih elektronov vodika, lahko pri kisiku iz dveh samskih elektronov pišemo dva vezna elektronska para, pri dušiku pa tri.

V vseh treh primerih imamo vezi med enakimi atomi (H—H, O=O, N≡N), oba atoma ob vezi enako močno privlačita vezne elektronske pare, zato elektronski par pripada obema atomoma enakovredno. Pravimo, da sta enaka atoma nekovin povezana z nepolarno kovalentno vezjo. Pri nastanku vezi se energija sprosti.

Vez v molekuli kisika nastane s čelnim ($\sigma$) in bočnim ($\pi$) prekrivanjem orbital. V molekuli dušika vez nastane s čelnim ($\sigma$) prekrivanjem in dvojnim bočnim ($\pi$) prekrivanjem orbital. Kako nastaneta $\sigma$- in $\pi$-vez si poglejte pod gumbom.

Molekule z nepolarno kovalentno vezjo so tudi nepolarne molekule, to pomeni, da se elektroni enakomerno razporejajo v molekuli − elektronska gostota je enakomerno razporejena. Kot lahko vidimo na sliki, je porazdelitev naboja enakomerna in simetrična.
            H2                      O2                         N2

<NAZAJ
>NAPREJ85/296