Tudi polarna kovaletna vez nastane med atomi nekovin, a v tem primeru se povežeta atoma dveh različnih nekovin. Dva različna atoma nekovin se razlikujeta po tem, kako močno privlačita vezni elektronski par, v elektronegativnosti, ki jo boste bolje spoznali v naslednji enoti. Vezni elektronski par, ki tako nastane ni več enakomerno razporejen okrog obeh atomov, ampak je na atomu, ki bolj privlači elektronski par, večja elektronska gostota, nastane majhen električni dipol. Tako vez imenujemo polarna kovalentna vez.
Poglejte si razporeditev elektronov na 3D modelu molekule HCl. Modra barva pomeni manjšo elektronsko gostoto.
El. naboj
vrtenje molekule palični kroglični kalotni |
Pri močno polarnih vezeh ima vez tudi nekaj značilnosti ionske vezi. Dejansko je vezni elektronski par razporejen nekje med dvema skrajnima možnostma: sovpada med obema atomoma (nepolarna vez) ali pa je pomaknjen skrajno na enega od atomov (ionska vez), kot je prikazano na sliki.
|
Dvoatomna molekula s polarno kovalentno vezjo je tudi vedno polarna molekula. Drugače pa je, če je v molekuli več atomov, takrat so molekule lahko nepolarne kljub polarnim vezem. Več o tem boste spoznali v naslednjih enotah.
Pri nastanku vezi se energija sprosti. Kovalentne vezi so močne vezi in če želimo prekiniti vez med dvema atomoma, moramo to energijo ponovno dovesti. Energija vezi je odvisna od narave atomov. Velja pa, da več kot je veznih parov med atomoma, močnejša je vez in krajša je razdalja med atomoma, torej je dvojna vez krajša in močnejša od enojne ...(poglejte primer).