Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Ionska vez:

- Nastane med kovinami in nekovinami.
- Kovina odda elektron nekovini.
- Nastaneta kation in anion.
- Med ioni deluje elektrostatična sila, ki je neusmerjena, posledica je, da se ioni povezujejo med seboj v kristal. Ne nastanejo molekule!
- V ionskem kristalu so kationi obdani z anioni in obratno. Število je odvisno od razmerja velikosti kation/anion. To število imenujemo koordinacijsko število.
- Ionske spojine so pri sobnih pogojih vse v trdnem stanju (visoka tališča in vrelišča).
- Ionske spojine so: NaCl, KBr, Al2O3, CuSO4, NH4Cl, Fe(NO3)3, LiF, CaI2 ...

Kovalentna nepolarna vez:

- Nastane med atomi iste nekovine.
- Vez nastane med samskima elektronoma obeh atomov, nastane vezni elektronski par (kovalentna vez).
- Elektronski par je enakomerno razporejen okrog obeh atomov, elektronska gostota je enakomerno razporejena, zato govorimo o nepolarni vezi in hkrati o nepolarnih molekulah.
- Nepolarne kovalentne vezi so v naslednjih molekulah: Cl2, Br2, O3, O2, N2, H2, F2, I2, P4, S8 ...

Kovalentna polarna vez:

-Nastane med atomi različnih nekovin.
-Vezni elektronski par, ki nastane med samskima elektronoma, ni enakomerno razporejen med atomoma, elektronska gostota je večja na atomu, ki bolj privlači vezni elektronski par (to lastnost imenujemo elektronegativnost), vez je zato polarna kovalentna vez.
-Dvoatomne molekule s polarno kovalentno vezjo so tudi polarne molekule.
- Na atomu, ki ima presežni negativni naboj, zapišemo oznako $\delta -$, na atomu, ki ima primanjkljaj elektronov, pa $\delta +$.
- Večatomne molekule s polarnimi kovalentnimi vezmi so lahko polarne, lahko pa so nepolarne.
- Polarne kovalentne vezi so v naslednjih molekulah: HCl, HBr, CO, HI ... večatomne: H2O, NH3, H2SO4, BeF2, BCl3, CCl4, PCl5, SF6 ...

Kovalentna vez je usmerjena vez, deluje v določeni smeri.

Nastanek vezi pomeni sproščanje energije in za vsaka cepitev vezi pomeni, da je treba dovesti energijo.

Jakost kovalentnih vezi je odvisna od narave atomov. 

Navadno so atomi močneje povezani, če so med atomi dvojne in trojne vezi. Močnejša vez ustreza krajši razdalji med atomoma in obratno. Pri nastanku močnejših vezi se sprosti več energije kot pri nastanku šibkejših vezi.

<NAZAJ
>NAPREJ87/296