Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Spoznali smo pomen elementov silicija, ogljika in vodika za življenje. Načini pridobivanja elementov so različni, prav tako njihova uporaba. Glede na kemijske in fizikalne lastnosti lahko elemente uporabimo za različne namene. Spoznavanje novih lastnosti privede do uporabe v novih okoljih (fulereni, nanotehnologija, elektronska vezja in čipi …) in tudi do še neznanih nevarnosti (škodljivi vplivi nanodelcev na organizme, vnetljivost oz. eksplozivnost plinov, vplivi na okolje).

Pri odkrivanju novih snovi moramo biti odgovorni in ob pozitivnih učinkih uporabe razmisliti tudi o še neznanih negativnih posledicah.

Ugotovili smo, da rastline za svoj razvoj nujno potrebujejo nekatere elemente. Zakon minimuma pa določa, da mora biti vseh elementov dovolj. Z intenzivnim poljedelstvom se je povečalo tudi gnojenje, da bi rastlinam zagotovili potrebne snovi. Odvečne količine gnojil se spirajo v potoke in jezera, kjer lahko škodujejo lokalnemu ekosistemu. Spoznali smo evtrofikacijo.

Katere reaktante potrebujemo za pridobivanje amonijaka?

Rastline za svojo rast potrebujejo dušik, fosfor in kalij. Katerega od naštetih elementov lahko primanjkuje, pa se bo rastlina kljub temu uspešno razvila?

<NAZAJ
>NAPREJ195/264