Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

NPK

Deleži dušika v gnojilih
Rastline za svoje življenje črpajo snovi iz zemlje. Za uspešen razvoj potrebujejo različne elemente. Najpomembnejši med njimi so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Če le enega od teh elementov v prsti primanjkuje, se rastlina ne more uspešno razvijati. Rodovitnost prsti določa element, ki ga je v prsti najmanj. Temu pravimo zakon minimuma. Postavil ga je nemški kemik Justus von Liebig (1803−1872).

Kadar v prsti primanjkuje posameznega elementa, ga dodajamo z gnojili. Včasih so uporabljali naravna gnojila (kompost, živalski gnoj), danes pa zaradi intenzivne obdelave uporabljamo umetna gnojila, ki vsebujejo dušikove, fosforjeve in kalijeve spojine.

Reaktant za pridobivanje umetnih gnojil, ki vsebujejo dušik, je tudi amonijak. Z njim lahko pridobivamo npr. amonijeve sulfate, nitrate in kloride. Industrijski postopek za pridobivanje amonijaka iz dušika in vodika sta razvila nemške znanstvenika Fritz Haber in Carl Bosh. Reakcija poteka pri visoki temperaturi in visokem tlaku ob prisotnosti katalizatorja. Amonijak, NH3, je plin brez barve in ima značilno neprijeten vonj. V vodi se dobro topi.

dušik + vodik → amonijak

N2(g) + 3H2 (g) → 2NH3 (g)

Preveč gnojenja škodi

V zadnjih desetletjih se je uporaba umetnih gnojil zelo povečala. Snovi, ki jih rastline ne porabijo, ostanejo v zemlji, dokler jih dež ne spere v reke, jezera ali ribnike. Tako 'pognojene' vode preveč pospešijo rast alg. Ko alge odmrejo, jih bakterije razgradijo, pri tem pa porabljajo kisik iz vode. Zato ribam in drugim organizmom kisika primanjkuje. Temu procesu rečemo evtrofikacija.

Cvetenje alg zaradi evtrofikacije

Kroženje dušika v naravi

V živih organizmih je dušik potreben za tvorbo beljakovin. Človekov vir dušika so rastline. Čeprav je dušika v zraku veliko, ga rastline večinoma pridobijo iz snovi, ki so raztopljene v zemlji. Dušik pride v zemljo iz odpadnih rastlinskih in živalskih beljakovin. Bakterije, ki odpadne beljakovine razgrajujejo, vračajo nekaj dušika nazaj v zrak.

<NAZAJ
>NAPREJ194/264