Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Uporaba vodika

Zaradi majhne gostote so vodik uporabljali v zračnih plovilih. Zaradi nesreče plovila Hindenburg leta 1937, v kateri je v trenutku zgorel ves vodik v balonu, danes za plovbo uporabljamo helij. Še danes smo previdni pri uvajanju vodika kot alternativnega pogonskega sredstva, ki bi nadomestilo nafto in njene derivate. Vodik uporabljamo kot gorivo za vesoljske polete, v boju proti toplogrednim izpuhom pa so izdelani tudi nekateri avtomobili na vodikov pogon.

Nesreča plovila Hindenburg
Vesoljsko gorivo
Avtomobil na vodik

Zaradi katere lastnosti so v zrakoplovih včasih namesto helija uporabljali vodik?

V zvezdah iz vodika nastajajo težji elementi

V vesolju se lahko oblaki vodika zaradi medsebojnega privlaka združujejo v zvezde. Zaradi zgoščevanja se temperatura oblaka poveča. Če doseže dovolj visoko temperaturo v oblaku, začnejo potekati jedrske reakcije, pri katerih se združujejo jedra atomov (zlivanje jeder). Pri tem nastajajo težji elementi (najprej helij in pri višjih temperaturah tudi drugi), sprosti pa se veliko energije. Tudi v našem Soncu poteka zlivanje elementov, odvečna energija pa se sprošča v obliki svetlobe. Zlivanje vodikovih jeder v Soncu ima ključno vlogo pri razvoju in obstoju življenja na Zemlji.

 

Ali ste vedeli

Pri zlivanju atomskih jeder v zvezdah se odvečna energija sprošča v obliki svetlobe. A le do nastanka železovih jeder. Nadaljnje zlivanje železovih jeder v težja jedra energetsko ni ugodno. Težji elementi za nastanek potrebujejo več energije, kot se je sprosti. Dovolj energije je na voljo le ob eksploziji zvezde. Povedano drugače: vsi elementi na Zemlji, ki jih najdemo v periodnem sistemu za železom, so nastali po eksploziji zvezde, ki je bila na tem mestu pred Soncem.

Ovrednotite trditev: Vodik je element, ki ga je v vesolju največ.

Drži. Ne drži.
<NAZAJ
>NAPREJ191/264