Zaradi majhne gostote so vodik uporabljali v zračnih plovilih. Zaradi nesreče plovila Hindenburg leta 1937, v kateri je v trenutku zgorel ves vodik v balonu, danes za plovbo uporabljamo helij. Še danes smo previdni pri uvajanju vodika kot alternativnega pogonskega sredstva, ki bi nadomestilo nafto in njene derivate. Vodik uporabljamo kot gorivo za vesoljske polete, v boju proti toplogrednim izpuhom pa so izdelani tudi nekateri avtomobili na vodikov pogon.
|
|
|
V vesolju se lahko oblaki vodika zaradi medsebojnega privlaka združujejo
v zvezde. Zaradi zgoščevanja se temperatura oblaka poveča. Če doseže
dovolj visoko temperaturo v oblaku, začnejo potekati jedrske reakcije,
pri katerih se združujejo jedra atomov (zlivanje jeder). Pri tem
nastajajo težji elementi (najprej helij in pri višjih temperaturah tudi
drugi), sprosti pa se veliko energije. Tudi v našem Soncu poteka
zlivanje elementov, odvečna energija pa se sprošča v obliki svetlobe.
Zlivanje vodikovih jeder v Soncu ima ključno vlogo pri razvoju in
obstoju življenja na Zemlji.
Pri zlivanju atomskih jeder v zvezdah se odvečna energija sprošča v obliki svetlobe. A le do nastanka železovih jeder. Nadaljnje zlivanje železovih jeder v težja jedra energetsko ni ugodno. Težji elementi za nastanek potrebujejo več energije, kot se je sprosti. Dovolj energije je na voljo le ob eksploziji zvezde. Povedano drugače: vsi elementi na Zemlji, ki jih najdemo v periodnem sistemu za železom, so nastali po eksploziji zvezde, ki je bila na tem mestu pred Soncem.
Ovrednotite trditev: Vodik je element, ki ga je v vesolju največ.
Drži. Ne drži.