Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Aminokisline se med seboj povezujejo

V uvodu ste si ogledali tri različne modele aminokislin: alanin, glicin in cistein. Najenostavnejša aminokislina je glicin.

Aminokisline običajno poimenujemo trivialno, saj so lahko njihova IUPAC imena zapletena; pogosto se uporabljajo tudi tričrkovne oznake. Glicin so zaradi sladkobnega okusa poimenovali po grški besedi glykys, kar pomeni sladek, tričrkovna oznaka pa je Gly. 

alanin (Ala)

glicin (Gly)
cistein (Cys)

Aminokisline se med seboj povezujejo v večje molekule. Dve molekuli se povežeta v novo molekulo tako, da aminska skupina ene molekule reagira s karboksilno skupino druge, pri čemer se izloči voda. Pri tem nastane peptidna vez (CONH), reakcijo pa imenujemo kondenzacija.

Če se povežeta dve aminokislini, nastane dipeptid, tri molekule tvorijo tripeptid, več molekul pa polipeptid. Beljakovine so polipeptidi.



Oglejte si model dipeptida. Model lahko obračate z levim gumbom miške.

palični kroglični kalotni

Oglejte si še animacijo nastanka peptidne vezi.

<NAZAJ
>NAPREJ165/271