Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Značilnosti zgradbe beljakovin

Beljakovine se med seboj razlikujejo v številu, vrsti in zaporedju vezanih aminokislin. Vrstni red povezovanja aminokislin oziroma zaporedje aminokislin v delu molekule beljakovine določa primarno zgradbo beljakovin. Spodnja shema predstavlja primarno strukturo beljakovine - del verige molekule človeškega inzulina.


Linus Carl Pauling je leta 1951 s sodelavci predstavil prve elemente sekundarne strukture, alfa vijačnico in beta strukturo.

Linus Carl Pauling je ob Marie Skłodowski - Curie edini, ki je dobil dve Nobelovi nagradi z različnih področij. V letu 1954 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za dosežke na področju raziskave kemijskih vezi, v letu 1962 pa je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoje nasprotovanje nadzemskim jedrskim poskusom. Hkrati je edini v zgodovini Nobelove nagrade, ki je dobil dve celotni Nobelovi nagradi (ne da bi si ju delil z drugimi nagrajenci).

Funkcija beljakovinske makromolekule pa ni odvisna le od števila in vrstnega reda aminokislin v njej, temveč tudi od prostorske oblike beljakovinske molekule. Verige kovalentno vezanih aminokislin se dalje organizirajo tako, da oblikujejo določene ponavljajoče se vzorce, ki predstavljajo sekundarno zgradbo beljakovin.

Beljakovinske makromolekule se lahko uredijo spiralno, v obliko alfa vijačnice.

tračni kroglični

Lahko pa se upognejo in razpotegnejo v beta upognjeno ravnino.

tračni kroglični
<NAZAJ
>NAPREJ173/271