VANČ: Joža, počakaj!
ATA: Ja … Misliš, da je res tako nevarno?
VANČ: Mogoče je, mogoče ni. Poslušaj, zdaj smo na prehodu, zdaj smo svobodni … V svobodi nikdar ne veš, kaj lahko, česa pa ne smeš … Če je diktatura, vsaj veš, kaj je prepovedano … V svobodi pa nikdar ne veš, ali govoriš prav ali ne … Zato bodi previden … Prišel sem te tudi opozorit … zdaj se obnašaš sam {ko;kot} kak kulak … Ljudje so ti nevoščljivi …
ATA: Nevoščljivi, ker imam večji krompir ko oni …
VANČ: Prej si se prepiral z Medvedom, pol vasi je {čulo;slišalo} … Bodi lepo tiho in delaj … Previdno … Nikdar več ne omenjaš {FLRJ;Federativna ljudska republika Jugoslavija}, {SSSR;Zveza sovjetskih socialističnih republik}, Tita, Stalina … Sem slišal, da nam Rusi očitajo, da premalo propagiramo SSSR in boljševizem …
ATA: Če pa hoče Stalin kolhoze … Jaz svojega ne dam …
VANČ: Pusti kolhoze … Če jih hoče Stalin, jih bomo tudi mi imeli … Saj, samo nobenemu ne {zini;povej}, to je za 10 let {aresta;zapora}, saj je tudi naš Tito Rus … Sem slišal včeraj na KLO-ju … Veš, pravega {Titeja;knj. pravega Tita, jugoslovanski maršal in politik slovensko-hrvaškega rodu, dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ} so Rusi še pred vojsko, saj veš kaj … pa so nam poslali dvojnika … In pravzaprav je Rus vodil vse to …
ATA: Ni mogoče?
VANČ: Če ti rečem, sem slišal … Zato pa smo si z Rusi tako na roko … Zato pa imamo prehodno fazo … in pomanjkanje mesa, razumeš.
ATA: Nič.
VANČ: Kaj nič … Samo to ti povem … Zdaj je {kurz;navodilo, ukaz}, da moramo vedno bolj omenjati Ruse … Glej, da ne bo minil niti en dan, da bi ti ne povedal, da si bil Stalinov vojak, da so boljševiki prihodnost celega sveta. Otroke uči peti Katjuša, {Volga;ruska reka}, Volga, mat' {rodnaja;rodna} …