Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zemeljsko ozračje

Zemlja je obdana z različnimi plini. Zmes teh plinov imenujemo zrak, celotno plinsko plast, ki obkroža Zemljo, pa ozračje. Ozračje je najgostejše tik nad tlemi, z naraščanjem nadmorske višine oziroma z oddaljevanjem od Zemlje pa postaja vse redkejše. Ohranjanje ozračja omogoča Zemljina gravitacija.

Brez ozračja ne bi bilo življenja. Razmisli, zakaj.

Sestava zemeljskega ozračja

Zrak je zmes različnih plinov. V njem je največ dušika ($78\,\%$) in kisika ($21\,\%$). Drugih plinov, kot so argon, ogljikov dioksid, vodna para in drugi, je precej manj.

Toplogredni plini

Nekateri plini v ozračju zadržujejo toploto ob Zemlji — učinek tople grede. Imenujemo jih toplogredni plini. Najpogostejši toplogredni plini so ogljikov dioksid, metan, vodna para in dušikovi oksidi. Njihov obstoj je nujen, saj zagotavljajo pravšnjo temperaturo na Zemlji. Učinek delovanja toplogrednih plinov si oglej na naslednjem posnetku.

<NAZAJ
>NAPREJ228/235