Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Uničenje ekosistemov in manjšanje biodiverzitete
Globalno segrevanje najbolj občutijo občutljivi ekosistemi sveta, kakršni so koralni grebeni in koralni otoki.

Strokovnjaki so napovedali, da bo zaradi naraščanja temperature morja za od 1,5 °C do 4,5 °C prišlo do uničenja večine koralnih grebenov. Regeneracija že zdaj zelo poškodovanih koralnih grebenov naj bi trajala približno 500 let ob predpogoju, da ne bo nadaljnje rasti temperature. Dvig globalne temperature za nekaj stopinj Cezlija lahko povzroči izumrtje do 30 % zdaj živečih rastlin in živali. Izumrtje le-teh bo vplivalo tudi na življenje človeka, saj so mnoge med njimi temeljni vir prehrane človeka.

Koralni greben

Vročinski valovi
Tudi v Sloveniji smo priča vse pogostejšim dalj časa trajajočim vročinskim valovom, ko se temperatura podnevi povzpne precej nad 30 °C. Leta 2003 je Evropo zajel hud vročinski val, ki je terjal okrog 35.000 žrtev. Ekstremni vročinski valovi so bistveno pogostejši kot pred 50 leti.

Iz grafa, ki se odpre po kliku na pojem vročinski val, razberi leto, ko je bil v Ljubljani najvišji vročinski val.

Leto: 2003

Bolezni
Višje temperature ter pogostejše poplave in suše pripomorejo k nastanku novih in širjenju obstoječih bolezni. Zaradi spremenjenih podnebnih razmer in toplejšega podnebja se na nekdaj hladnejših območjih pojavljajo bolezni, ki so sicer značilne za toplejše kraje, na primer malarija.

Gospodarske posledice
Naravne nesreče (suše, tropski cikloni in drugo), ki so posledica globalnega segrevanja ozračja, povzročajo milijardne škode. V prihodnosti bo tako potrebno nameniti obsežnejša sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, saj se njihovo število z globalnim segrevanjem povečuje, nastala škoda pa je čedalje večja. Posledica je lahko stagnacija gospodarstva ali celo gospodarska kriza.

Konflikti in vojne
DarfurOb pomanjkanju pitne vode, kakovostne hrane in izgube ozemlja prihaja do konfliktov, ki mnogokrat prerastejo v vojaške spopade. Eno od takšnih konfliktnih območij je Darfur. Nasilje v Darfurju se je začelo ob dolgotrajnem pomanjkanju pitne vode.

<NAZAJ
>NAPREJ102/320