Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Naravne nesreče

Naravna nesreča je dogodek, ki ga povzročijo izjemne naravne sile, na primer potres, zemeljski plaz, podor, poplava, suša, pozeba, toča, žled ali snegolom.

Poplave v Avstraliji, 2010

Nekatere naravne nesreče so posledica globalnega segrevanja ozračja. Vse pogosteje se pojavljajo poplave, hujša neurja, suše, požari in druge naravne katastrofe, ki ogrožajo življenje ljudi in povzročajo večjo ali manjšo materialno škodo. Vseh naravnih nesreč pa vendarle ne moremo pripisati podnebnim spremembam, vzroki za njihovo pojavljanje so v Zemljini notranjosti, nemalokrat pa tudi v človekovem nepremišljenem posegu v okolje.

Med tovrstne naravne nesreče prištevamo:

V Sloveniji se vsakih nekaj let soočimo s kakšno naravno nesrečo. Največkrat se pojavljajo in največjo škodo povzročajo suša, poplave, toča in neurja.

Večje število in večja intenzivnost neurij
Znanstveniki ugotavljajo povezanost med višanjem temperature oceanov in številom neurij, zlasti tropskih ciklonov, ter povezanost med višanjem temperature oceanov in ozračja ter intenzivnostjo neurij.

Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnosti in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Na območju jugozahodnega, osrednjega, severnega in severovzhodnega dela države nastane letno tudi več kot 40 neviht, ki se pojavljajo predvsem v topli polovici leta. Pogosto jih spremljajo intenzivnejši nalivi z močnim vetrom, tudi  točo, ter z bliskanjem in udari strel.

Nastanek neviht je pogosto povezan:
  • z nestabilnim stanjem v ozračju, kar se pojavlja predvsem poleti, ko se topel in vlažen zrak hitro dviguje in se ob tem ohlaja ter kondenzira. Tovrstne nevihte pri nas imenujemo vročinske nevihte. Med njimi lahko pride tudi do nastanka toče;
  • s hladno fronto, te nevihte imenujemo frontalne nevihte.

Ali veš, kako nastane toča?

V zimskem času se pogosto pojavlja žled, vendar plast ledu le redko preseže debelino nekaj centimetrov, a lahko zaradi velike teže povzroči katastrofalne posledice. Zadnji hujši žledolom se je pojavil leta 2014, ko je bil zaradi velikih razsežnosti in katastrofalnih posledic proglašen za naravno nesrečo.

Ali veš, kako nastane žled?

<NAZAJ
>NAPREJ103/320