Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Požari
Zaradi rasti temperatur in daljših obdobij brez padavin je v poletnem času pričakovati večjo požarno ogroženost naravnega okolja. Posledično je ogrožena tudi biotska raznovrstnost. V Sloveniji so požarno najbolj ogroženi Kras in druge sredozemske pokrajine.

Razmisli, zakaj spada Kras med požarno najbolj ogrožena območja v Sloveniji.

Požarna ogroženost gozda je odvisna od:
  • {vremenskih oziroma podnebnih značilnosti;Požarna ogroženost je večja v obdobju visokih temperatur in daljših obdobij brez padavin. Pomemben je tudi veter, ki pospeši širjenje požara in vpliva na smer njegovega širjenja.};
  • {tipa prsti;Šotne in oglejene prsti so manj podvržene požarni nevarnosti, saj vsebujejo veliko vode. Najbolj sta požarom podvržena rendzina in ranker.};
  • {naklona;Na nagnjenem pobočju se ogenj veliko lažje in hitreje širi proti višjim legam.};
  • {prisojnega ali osojnega pobočja;Prisojna pobočja so toplejša, stopnja vlažnosti pa nižja, zato so bolj izpostavljena požarom.};
  • {sestave gozda;Najbolj vnetljivi so suha trava, suho dračje in brinje, zatem iglavci (manjša transpiracija in s tem manjša prisotnost vode v iglavcih) in slednjič listavci. Za zmanjšanje nevarnosti požarov je zato pomembna vzgoja mešanih gozdov in ne čistih, na primer borovih gozdnih sestojev.};
  • {vsebnosti vlage v drevesih;Če so drevesa suha, se požar hitreje širi, zato je treba suha drevesa sproti odstranjevati.};
  • {obsega gozda;Bolj ko je gozdna površina sklenjena, večja je njena požarna ogroženost.}.

Požarna ogroženost Slovenije
Najpogostejši vzrok za požar je človekova malomarnost in nepazljivost. Požarna ogroženost je največja med januarjem in aprilom ter med junijem in septembrom.

Plazovi
Razširjenost plazov na ozemlju Slovenije

V Sloveniji je zelo pogosto plazenje tal, saj se dogaja na približno tretjini ozemlja. Plazovi se razlikujejo glede na hitrost in globino. Določeno območje začne največkrat plazeti zaradi velike namočenosti tal ali neustreznih posegov v prostor, plaz pa lahko sproži tudi potres. Zemeljski plazovi se pojavljajo skoraj po celotni Sloveniji, razen na območju primorskega in dolenjskega krasa.

Usadi
Po nastanku in vzrokih so enaki plazovom. Od njih se razlikujejo po velikosti in trajanju, saj so precej manjši in bolj kratkotrajni. Lahko bi rekli, da usadi nastanejo v trenutku, medtem ko plaz lahko polzi desetletja. Najpogosteje se z usadi srečujemo v sredozemskih in panonskih gričevjih, ki jih gradijo manj odporne kamnine.

Podori
O podorih govorimo, ko v gorah zaradi mehanskega preperevanja pride do krušenja oziroma odloma večjih skalnih blokov. Pri nas so najpogostejši na območju Alp. Velikokrat jih sprožijo tudi potresi.

<NAZAJ
>NAPREJ104/320