Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Suša

Suša je naravni pojav. Zaradi vse višjih temperatur in manjših količin padavin ter človekovih posegov v okolje (izsuševanje zemljišč, regulacija vodotokov, neprimerna obdelava tal in drugo) pa se pojavlja čedalje pogosteje in je vse intenzivnejša, zato so posledice čedalje hujše.

Vrste suš: 

  • {meteorološka suša;Nastopi, ko v določenem časovnem obdobju pade manj padavin glede na večletno povprečje.}
  • {hidrološka suša;Nastopi ob daljšem izostanku padavin in povzroči možno znižanje ravni vode v vodnih zadrževalnikih, jezerih in vodotokih, zniža pa se tudi gladina podtalnice v vodonosnikih.}
  • {kmetijska suša;Je kombinacija meteorološke in hidrološke suše in nastopi takrat, ko prične rastlinam v rastni dobi primanjkovati talne vlage za normalno rast in razvoj. Posledica je količinsko manjši pridelek slabše kakovosti, v skrajnih primerih pa celo njegov popoln izpad.}
Medtem, ko se kmetijska suša pojavlja v topli polovici leta, se meteorološka in hidrološka suša pojavljata prek celega leta. Meteorološka suša je pogosta tudi v zimskih mesecih, vendar je običajno niti ne zaznavamo.
Kmetijska suša vse pogosteje ogroža skrbno pridelane pridelke kmetovalcev.

Razreševanje problematike suš zahteva spremembe v izboru rastlin (izbira sort, ki so manjše porabnice vode in preidejo razvojne faze še pred večjim pomanjkanjem vode), izgradnjo vodnih zadrževalnikov in namakalnih sistemov, povečanje vsebnosti humusa v prsti (gnojenje z organskimi gnojili živalskega izvora), ki zadržuje vodo in hranilne snovi, zmanjšanje izhlapevanja iz prsti s plitvo mehansko obdelavo tal, sprotno odstranjevanje plevela, ki odvzema vodo gojenim rastlinam, in druge ukrepe.

Razmisli, katere prsti so najbolj občutljive za sušo in zakaj.

Suše v Sloveniji
V Sloveniji se vsakih nekaj let pojavi hujša kmetijska suša, ki povzroči izpad dobršnega dela pridelka. Zadnje hujše suše so bile v letih 2003, 2012 in 2013. Navadno najbolj prizadenejo slovensko Istro, Vipavsko dolino in Pomurje. Ob sušah oblasti omejijo porabo vode − prepovedo zalivanje vrtov in pranje avtomobilov.
Po napovedih strokovnjakov lahko tudi v prihodnje pričakujemo pogoste suše. Območja, ki jih prizadenejo suše, naj bi se ob predvidenih manjših količinah padavin in naraščanju povprečnih temperatur še razširila, po nekaterih ocenah na celo 40 % slovenskega ozemlja.

Ali veš, kakšne so napovedi glede suš v prihodnje?

<NAZAJ
>NAPREJ105/320