Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Cestni promet

Povezovanje gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev je zelo kompleksno področje, ki govori o tem, da je treba pospeševati trajnostne načine proizvodnje in porabe. Odvisnost ekonomske rasti od degradacije okolja je treba prekiniti in pri tem upoštevati načeli {vzdržnosti;Vzdržnost = ničelna rast.} in {samoobnovljivosti;Samoobnovljivost = poraba virov je usklajena s hitrostjo njihovega obnavljanja.}.

Treba se je izogniti čezmernemu izkoriščanju vseh naravnih virov (izkoriščanje v okviru naravnega obnavljanja), povečati učinkovitost izrabe teh virov in zmanjšati negativne vplive na okolje. Pri tem je pomembno tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti. Posebno odgovornost pri tem ima gospodarstvo, ki naj razvija in uporablja okolju prijaznejše tehnologije in materiale.

Zasledovati je potrebno tako {okoljske;Eden izmed osnovnih ciljev je namreč tudi ta, da se omeji vpliv na podnebne spremembe, kar naj bi dosegli z izpolnjevanjem standardov, določenih v Kjotskem protokolu. Pri tem je treba omejiti negativne posledice vpliva prometa na okolje in zmanjšati razvojne razlike med regijami. Ključno je, da se prekine povezava med stalno gospodarsko rastjo in povečevanjem prometa, zlasti z razvojem in spodbujanjem uporabe okolju prijaznejših vrst prometa. Temeljni cilj je zmanjšanje cestnega prometa, ki je največji onesnaževalec okolja.} kot tudi {gospodarske in družbene cilje;Na gospodarskem področju je treba iskati notranje rezerve. Z izboljšano učinkovitostjo uporabe dobrin (surovin in energije), uvajanjem novih tehnologij (na primer z uporabo alternativnih virov energije) in s spremembami načina življenja lahko dosežemo, da bodo posledice prilagoditev za življenjski standard minimalne, morda pa bodo imele nanj celo ugoden vpliv.}.

Iz spodnjega seznama izberi ravnanja, ki se skladajo s cilji trajnostnega razvoja.

Razmisli, kako lahko sam prispevaš k učinkovitejši rabi energije in čemu si se pripravljen odpovedati.

Družba znanja naj bi bila gonilna sila trajnostnega razvoja, zato je ključni cilj izobraževanje čim večjega števila prebivalcev. S tem naj bi dosegli povečanje okoljske ozaveščenosti in spremenili nekatere življenjske vzorce, s čimer bi lažje dosegli zastavljene cilje trajnostnega razvoja.

Cenovna in davčna politika držav naj spodbuja uporabo za okolje manj obremenjujočih izdelkov in storitev. Prodajne cene bi torej morale odražati ekološko sprejemljivost (ekološko primernejši izdelki naj bi bili cenejši), zato bo treba temu ustrezno prilagoditi davčno politiko.

Previdnostno načelo govori o tem, da tudi če znanost še nima vseh zanesljivih odgovorov na zastavljena vprašanja, ukrepov za zaščito pred nevarnostmi ne smemo odlagati. Samo s takojšnjim ukrepanjem naj bi se izognili nepotrebnim tveganjem pri zaznanih spremembah, na primer podnebnih.

Načelo sodelovanja javnosti izpostavlja potrebo po boljši komunikaciji med gospodarstvom, politiko in širšo javnostjo z namenom širjenja znanja ter ozaveščanja prebivalstva o problematiki trajnostnega razvoja. 

<NAZAJ
>NAPREJ312/320