Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zakonska podlaga, ki ureja sodelovanje javnosti v postopkih prostorskega načrtovanja, je splošno znana kot Aarhuška konvencija (1998). Pri tem gre za doseganje soglasja med oblastjo, {civilno družbo;Civilna družba so nevladne organizacije, ki zastopajo svoje interese in na ta način izvršujejo javni interes, torej interes večjega števila prebivalcev. Gre za neprofitne organizacije, katerih namen ni vstopiti v politiko. Sem spadajo različne neprofitne, nevladne in dobrodelne organizacije, ter naravovarstvene, kulturne ali verske skupine.} in gospodarstvom glede prostorskega načrtovanja. Ključen prispevek konvencije je podelitev pravic, s katerimi si civilna družba lahko prizadeva za zagotavljanje človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Te pravice so:
  • pravica do obveščenosti (povečanje dostopnosti do okoljskih informacij),
  • pravica do sodelovanja,
  • pravica dostopa do pravnih sredstev za zaščito teh pravic.

Javnost lahko na področju prostorskega načrtovanja sodeluje na treh ravneh:
  • v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten {poseg v okolje;Na primer za gradnje objektov, kot so ceste, daljnovodi, elektrarne in drugo.},
  • v postopkih priprave načrtov in programov, namenjenih oblikovanju politike v zvezi z {okoljem;Akti, namenjeni oblikovanju politike varstva okolja (izgradnja čistilnih naprav, kanalizacijskega omrežja), prostorski načrti (ureditev mestnega središča, nakupovalnega središča, mestnega parka) in podobno.},
  • v postopkih priprave predpisov, ki lahko bistveno vplivajo na okolje (podzakonski akti).

Pri tem lahko uporabljajo tako {formalne;Zbor občanov, referendum ali oblikovanje ljudske iniciative, neformalne pa zbiranje podpisov, protest, peticija/zahteva.} kot {neformalne oblike sodelovanja;Pobudniki neformalnih pobud so ponavadi skupine občanov, posamezniki, nevladne organizacije ali celo politične stranke.}.

V Sloveniji je več primerov, ko se je javnost aktivno vključila v postopke prostorskega načrtovanja. Naštejmo tri medijsko bolj izpostavljene.

Ali poznaš kakšno civilno iniciativo v svojem lokalnem okolju? Si v kateri že kdaj sodeloval? Za kaj ste se zavzemali?

Prikaz ureditve območja Bežigrajskega športnega parka s Plečnikovim stadionom, kot jo predvideva zmagovalna rešitev natečaja.

Kako bi ravnal v primeru, če bi v vašem kraju na poplavnem območju ob reki začeli z gradnjo novega nakupovalnega centra?

<NAZAJ
>NAPREJ315/320