Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Pojem elektronegativnost (simbol $\chi$) je uvedel L. Pauling in ga opredelil kot moč atoma, da pritegne k sebi elektrone v vezi. Poznamo več definicij elektronegativnosti. Po Mullikenu je elektronegativnost povprečje ionizacijske energije atoma in njegove elektronske afinitete. Toda največkrat se uporablja skala po Paulingu, kjer so navedene relativne vrednosti za elektronegativnost atomov. Skala je prirejena tako, da je relativna elektronegativnost atoma vodika $\chi$ = 2,1.
Paulingova skala elektronegativnosti

Elektronegativnost in narava kemijske vezi med atomi

1. Če je razlika elektronegativnosti dveh atomov v vezi manjša kot 0,4, prevladuje nepolarna kovalenta vez.

2. Če je razlika elektronegativnosti dveh atomov v vezi večja od 1,7,  prevladuje ionska vez.

3. Če je razlika elektronegativnosti dveh atomov v vezi med 0,4 in 1,7, prevladuje polarna kovalentna vez.

4. Elektronski par v vezi je vedno premaknjen k atomu, ki je bolj elektronegativen.

Elektrostatični potencial

Posledica razlik v elektronegativnosti atomov je nesimetrična ali simetrična porazdelitev nabojev na atomih v molekuli, kar lahko prikažemo z razporeditvijo elektrostatičnega potenciala na površini molekul ali ionov. Z modeli molekul v navideznem prostoru lahko ocenjujemo polarni oz. nepolarni značaj vezi med atomi.

Molekula BrF

Elektrostatični potencial
<NAZAJ
>NAPREJ96/296