Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Trdne snovi delimo na amorfne in kristalinične. Poznamo štiri osnovne vrste kristalov (kristaliničnih snovi): ionske kristale, molekulske kristale, kovalentne kristale in kovinske kristale.

V ionskem kristalu so osnovni gradniki ioni povezani z ionskimi vezmi. V molekulskem kristalu so osnovni gradniki molekule povezane z molekulskimi silami (vezmi). V kovalentnem kristalu so osnovni gradniki atomi nekovin povezani s kovalentnimi vezmi. V kovinskem kristalu so osnovni gradniki atomi kovin povezani s kovinsko vezjo.

Ionski kristali imajo visoka tališča. Električnega toka ne prevajajo. Raztopine in taline ionskih kristalov prevajajo električni tok. Ionski kristali so krhki. Značilna predstavnika ionskih kristalov sta natrijev klorid (NaCl) in cezijev klorid (CsCl).

Molekulski kristali imajo nizka tališča. Električnega toka ne prevajajo. Tudi raztopine in taline molekulskih kristalov ne prevajajo električnega toka. Molekulski kristali so krhki. Značilni predstavniki molekulskih kristalov so jod (I2), ogljikov dioksid (CO2) v trdnem agregatnem stanju (suhi led), voda (H2O) v trdnem agregatnem stanju (led), glukoza (C6H12O6).

Kovalentni kristali imajo visoka tališča. Električnega toka ne prevajajo in so trdi. Značilni predstavniki kovalentnih kristalov so diamant (C), silicijev dioksid (SiO2, kremen) in silicijev karbid (SiC, karborund).


 

Alotropija je pojav, ko je element v različnih oblikah − te oblike imenujemo alotropske modifikacije.

Ogljik tvori več alotropskih modifikacij. Bolj znane alotropske modifikacije ogljika so diamant, grafit in fuleren C60. 

V diamantu je vsak ogljikov atom povezan s štirimi, enako močnimi kovalentnimi vezmi. V grafitu pa atomi tvorijo plasti, v katerih je vsak ogljikov atom povezan s tremi sosednjimi ogljikovimi atomi (plast povezanih šestkotnikov, ki spominja na satovje). 

Diamant je zelo trd, ima večjo gostoto kot grafit in ne prevaja električnega toka. Grafit je mehak in prevaja električni tok.

Kovinski kristali (kovine) imajo raznolika tališča. Električni tok prevajajo v trdnem agregatnem stanju in tudi v talini. Kovine so kovne in tanljive, lahko jih oblikujemo v tanke lističe in žice.

V kovinskem kristalu so osnovni gradniki atomi kovin s skupnimi, prosto gibljivimi valenčnimi elektroni, ki omogočajo prevodnost kovin. 

Kovine različno kristalizirajo, pogosta sta kubični najgostejši sklad in heksagonalni najgostejši sklad.

V heksagonalnem najgostejšem skladu se plasti ponavljajo v zaporedju AB AB AB ...  V kubičnem najgostejšem skladu se plasti ponavljajo v zaporedju ABC ABC ABC ...

<NAZAJ
>NAPREJ161/296