Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Fosilna goriva in okolje

Nafta, zemeljski plin in premog so pomemben vir energije. Iz njih pridobimo več kot tri četrtine energije, ki je porabimo. Ves promet temelji na nafti oziroma na njenih derivatih. Približno polovico svetovne električne energije pridobimo iz premoga.

Nafta, zemeljski plin in premog so fosilna goriva.

Fosilna goriva so nastala iz odmrlih organizmov pred več sto milijoni let. Nafta in zemeljski plin sta nastala iz odmrlih mikroorganizmov, ki so se nabirali na dnu oceanov, premog pa iz kopenskih rastlin.

Količine fosilnih goriv so omejene in se hitro zmanjšujejo. Za nastanek fosilnih goriv je potrebno milijone let, zato o obnavljanju in nastajanju novih zalog fosilnih goriv ne moremo govoriti.

Fosilna goriva so neobnovljivi vir energije.

Ali poznate obnovljive in neobnovljive vire energije?

Katere vrste elektrarn izkoriščajo obnovljive vire energije?

Večja nahajališča nafte so v Perzijskem zalivu, v Rusiji, v Severnem morju, na Aljaski, v Afriki in ob Kaspijskem jezeru. Nafto (zemeljski plin) je treba iz oddaljenih črpališč prepeljati do rafinerij, zato uporabljajo naftovode (plinovode) in tankerje.


Nesreče pri prevozu in predelavi nafte imajo hude posledice za okolje. Za omilitev in popravilo posledic nesreč je potrebno ogromno truda in denarja. Vir: Wikipedia.

Pri gorenju fosilnih goriv nastajajo plini, ki vplivajo na segrevanje ozračja (npr. ogljikov dioksid). Poleg tega lahko nastaja tudi žveplov dioksid, ki v ozračju reagira z vlago. Pri tem nastane žveplova kislina, ki povzroča nastanek kislega dežja. Hkrati pa toplota, ki se sprosti pri gorenju fosilnih goriv (npr. v motorjih ali pečeh termoelektrarn), omogoča nastanek dušikovega dioksida iz kisika in dušika v zraku. Tudi dušikov dioksid reagira z vlago v ozračju, pri čemer nastane dušikova kislina, ki prav tako prispeva k nastanku kislega dežja.

<NAZAJ
>NAPREJ70/271