Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Pojav tople grede


Ob omembi pojava „tople grede“ ljudje takoj pomislijo na črno prihodnost Zemlje zaradi posledic globalnega segrevanja, vendar bi bila Zemlja brez pojava „tople grede“ zaledenel in pust planet.

Učinek „tople grede“ je naraven pojav, ko nekateri plini v atmosferi zadržujejo toploto, ki bi sicer ušla v vesolje. Zato so povprečne temperature Zemljinega površja višje, kar je eden izmed razlogov, da se je na Zemlji razvilo tako pestro življenje.
Rastlinjaki
Pojav je poimenovan po topli gredi, vendar je način zadrževanja toplote v toplih gredah in rastlinjakih drugačen od načina zadrževanje toplote v ozračju. Tople grede in rastlinjaki zadržujejo toploto s preprečevanjem mešanja toplega in hladnega zraka (konvekcije). Pri Zemlji pa del toplote absorbirajo atmosferski plini in je nato del izsevajo nazaj proti Zemljini površini.

Ko sončna svetloba doseže Zemljo, je atmosfera približno tretjino odbije. Preostali del svetlobe atmosfera vpije (absorbira), večino pa prepusti. Prepuščena svetloba nadaljuje pot do Zemljinega površja, od katerega se je en del odbije, preostali del pa vpijejo oceani in kopno.


Absorbirana svetloba greje oceane in kopno, ki to toploto sevajo nazaj v obliki infrardeče svetlobe. Nekateri plini v atmosferi, npr. vodni hlapi, CO2, metan in drugi, vpijejo del te toplote ter tako preprečijo, da bi v celoti ušla v vesolje. Zaradi te sposobnosti imenujemo te pline toplogredni plini. Tako ostane del energije ujet v atmosferi, kar povzroča, da je povprečna temperatura na površju Zemlje okrog 14 ˚C. Brez učinka „tople grede“ bi bila temperatura le okrog -18 ˚C.

Učinek tople grede je pojav, ko toplogredni plini v ozračju vpijejo del toplote, ki jo izseva zemljina površina. Nato del te toplote izsevajo nazaj proti površini Zemlje in jo dodatno segrevajo.

<NAZAJ
>NAPREJ71/271