V vodi so nekatere beljakovine (predvsem nitaste) slabo topne in tvorijo gel. A tudi topne beljakovine (kroglaste beljakovine) se v vodi ne topijo, tako kot na primer kuhinjska sol ali sladkor.
Gel je poltrdna ali trdna heterogena zmes snovi. V gelu ena ali več snovi tvorijo ogrodje, v katerem se nahajajo molekule tekočine. Med gele spadata med drugim tudi želatina in silikagel.
V primerjavi s kristalom sladkorja, ki se v vodi razgradi na posamezne molekule, ali kristalom natrijevega klorida, ki se v vodi loči na posamezne ione, beljakovine vežejo na svojo površino ione z enakim nabojem. Ti ioni povzročijo, da se beljakovine med seboj odbijajo ali privlačijo – odvisno od naboja, ki je vezan na površini posamezne molekule beljakovine. Odboj oz. privlak med beljakovinami pa omogoča, da se beljakovine kljub svoji velikosti ne usedajo na dno. Vodotopne beljakovine tako tvorijo koloidno raztopino.
![]() |
![]() |
Koloidna raztopina je heterogena zmes snovi, v katerih je ena snov fino razpršena v drugi snovi.
Razpršeni delci v koloidni raztopini so tako majhni, da jih s
svetlobnim mikroskopom ne moremo videti, prav tako jih ne moremo ločiti
iz zmesi s filtrirnim papirjem, saj jih ta ne zadrži.
![]() |