Pri gorenju ogljikovodikov se sprošča energija.
Če je dovolj kisika, poteka popolno gorenje ogljikovodikov. Pri tem nastaneta ogljikov dioksid in voda. Če je na voljo premalo kisika, poteka nepopolno gorenje ogljikovodikov. V tem primeru nastaneta ogljikov oksid in voda.
Čim večji delež ogljika je v molekuli ogljikovodika, tem bolj je plamen sajast.
Oktansko število podaja kakovost bencina.
Nenasičeni ogljikovodiki so bolj reaktivni kot nasičeni ogljikovodiki.
Adicija je reakcija, ki je značilna za nenasičene ogljikovodike. Pri adiciji se na dvojno ali trojno vez veže manjša molekula.
Substitucija je reakcija, značilna za nasičene ogljikovodike. Pri substituciji se vodikov atom v molekuli ogljikovodika zamenja z atomom neke druge nekovine.
Na reaktivnost ogljikovodikov vpliva nasičenost ogljikovodikov. Nenasičeni ogljikovodiki so bolj reaktivni kot nasičeni, ker je potrebno za prekinitev dvojne oz. trojne kovalentne vezi manj energije kot za prekinitev enojne kovalentne vezi.
Drži. Ne drži.