Jernej Kopitar je bil slovenski jezikoslovec, cenzor na Dunaju, pobudnik avstroslavizma (zavzemal se je za uresničitev slovanskih in s tem slovenskih interesov znotraj avstrijske monarhije) ter zagovornik panonske teorije. Zagovarjal je stališče, da sta Ciril in Metod kot osnovo za nastanek stare cerkvene slovanščine uporabila govor panonskih Slovencev, živečih v Panonski kneževini. Ta teorija je bila kasneje ovržena in nadomeščena z makedonsko, ki zagovarja tezo, da sta kot osnovo za govor vzela govorico iz okolice Soluna, od koder sta izhajala.

Izdal je prvo slovensko znanstveno slovnico: Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808–1809).

Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik. Tam je poučeval tudi Vuk Stefanović Karadžić, čigar delo je Kopitar zelo cenil in se zgledoval po njegovem vodilu: "Piši kao što govoriš." (Piši, kot govoriš.) Zaradi tega je predlagal nastanek pisave, v kateri bi imel vsak glas svojo črko.

Fran Metelko je bil jezikoslovec, ki je pri oblikovanju pisave upošteval Kopitarjevo navodilo, naj bo vsak glas zapisan s svojo črko. Ker je Metelkova rešitev vsebovala preveč znakov in prezapletene znake (nekatere črke so bile prevzete iz cirilice), pri snovanju pa se je preveč naslanjal na dolenjsko narečje, ni prišla v redno uporabo. Uradno je bila prepovedana leta 1833.