Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Srednjeveška dramatika

V uvodnem poglavju o srednjeveški književnosti si dobil osnovne informacije o srednjeveški dramatiki. Katera je bila bolj razvita?

Kateri prizor je prikazan na sliki?

V srednjem veku so drame pisali zlasti v Franciji, Angliji in Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji, pa tudi v Španiji in delno v Italiji. Povsod so se izoblikovale podobne značilnosti: večinoma gre za verske (cerkvene, krščanskomoralistične drame ali duhovne igre), v poznem srednjem veku pa se razvijejo tudi izrazito posvetne komične igre.

Duhovne igre so nastale iz božičnih in velikonočnih obredov srednjeveške Katoliške cerkve. Takrat so duhovniki posamezne prizore iz evangelijev ponazarjali z dialogi v latinščini in s petimi himnami. Taki vrsti drame pravimo liturgična drama. Najstarejše drame tega tipa so se v Franciji pojavile že v 10. stoletju, in sicer z velikonočno vsebino – predstavljale so zgodbo Kristusovega trpljenja in križanja.


Sčasoma so liturgične igre razširili s posvetnimi vložki in jih iz cerkve premestili na trg pred cerkvijo (igrali so jih laiki), kasneje pa na mestne ulice in trge. Izvajali so jih različno: v procesijah, na vozovih, predvsem pa na simultanih odrih (lat. simul 'obenem, sočasno'). Na takšnih odrih so bile ena za drugo postavljene dekoracije za vse prizore določene igre, predstavljale pa so predvsem pekel, Jeruzalem, nebesa ipd. Duhovne igre so začeli igrati v ljudskih jezikih.

 

Pisali so več vrst dramskih iger: pasijone, misterije, mirakle in moralitete.

V srednjem veku so se razvile tudi posvetne igre. V primerjavi z duhovnimi dramami so bile precej redke vse do 15. stoletja, ko se je predvsem v Franciji razvila posebna vrsta komične igre – farsa ali burka, ki je satirično smešila srednjeveške stanove, zlasti meščanstvo, trgovce in pravnike. Zgled take drame je Burka o jezičnem dohtarju.

Burka o jezičnem dohtarju

Burka o jezičnem dohtarju (La Farce de maître Pierre Pathelin) je najbrž nastala v letih 1456–1460, prvič pa so jo natisnili leta 1485. Avtor ni znan.  

 

<NAZAJ
>NAPREJ319/442