Razsvetljensko pesništvo

Prepoznaj nekatere slovenske razsvetljence.

Začni!

Št. pravilnih odgovorov – od vseh možnih:

Kakšno vlogo so imeli omenjeni razsvetljenci in kaj so napisali?

Kateri izmed naštetih razsvetljencev je bil njihov mentor?

Katero pesem Valentina Vodnika poznaš? V kateri zbirki je izšla?

Nastanek razsvetljenstva je povezan z osamosvojitvijo meščanstva, ki se je začelo osvobajati fevdalne družbe. Razsvetljenci so za edino veljavno avtoriteto razglasili človeški razum in izkustvo. Evropski razsvetljenci so vplivali tudi na slovenske predstavnike, zlasti na Žigo Zoisa, Antona Tomaža Linharta in Valentina Vodnika. Prizadevali so si za združitev slovenskih dežel, enoten narod, za vzpostavitev enotnega knjižnega jezika in pripomogli k uresničevanju obveznega šolanja. V obdobju njihovega delovanja smo Slovenci dobil prve knjige s posvetno vsebino (pesniško zbirko, komedijo, časopis, poučno literaturo, slovnico).

V letih 1779–1781 je izhajal prvi slovenski pesniški almanah Pisanice od lepeh umetnost; izšla je prva slovenska pesniška zbirka Pesme za pokušino (leta 1806). Valentin Vodnik velja za prvega slovenskega posvetnega pesnika, čeprav je Pavel Knobl izdal Štiri pare kratkočasnih novih pesmi že leta 1801.

Valentin Vodnik (1758–1819)

prvi slovenski pesnik in časnikar

Valentin Vodnik se je rodil v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Po enoletni pripravi v Novem mestu je v Ljubljani obiskoval latinsko gimnazijo in nato stopil v frančiškanski red. Študiral je filozofijo in bogoslovje. Leta 1779 je objavil prvo pesem v Pisanicah. Leta 1782 je bil na otoku Krku posvečen za duhovnika. Deloval je kot pomožni duhovnik v Sori pri Medvodah, na Bledu, bil je kaplan v Ribnici in župnik na Koprivniku nad Bohinjem.
Žiga Zois ga je pritegnil k svojim literarnim in preroditeljskim načrtom, katerih cilji so bili izdaja zgodovinskih in zemljepisnih del, izid pesniške zbirke, slovnice in slovarja ter dvig slovenskega jezika na raven omikanih jezikov. Ohranjena je njuna korespondenca, v kateri Zois Vodnika spodbuja predvsem k pesniškemu delu; njegova kritika je osredotočena zlasti na jezikovno, slogovno in estetsko stran verzov, vsebinsko pa ga je usmerjal k snovi, ki je bila zanimiva za potrebe preprostega slovenskega bralca. Valentin Vodnik je življenje dodobra posvetil uresničitvi programa svojega mentorja. Žiga Zois mu je pomagal do službe v Ljubljani, tako je leta 1796 postal korepetitor pri Svetem Jakobu na Gornjem trgu v Ljubljani.

Dela

Valentin Vodnik je prve pesmi napisal že pri 17 letih in jih objavil v Pisanicah (npr. Zadovolni Krajnc in Klek). Petnajst let kasneje ga je baron Žiga Zois pritegnil k pisanju poljudnoznanstvenih del s področij jezikoslovja, zemljepisa, zgodovine, gospodarstva in geologije ter k pisanju leposlovja. V letih 1795–1798 je urejal Veliko pratiko in slovenski gospodarskopoučni koledar, nato Malo pratiko do leta 1806. Od 1798 do 1800 je urejal Lublanske novice. Leta 1799 je izdal prevod Kuharskih bukev, 1806 pa pesniško zbirko Pesme za pokušino. Od leta 1798 je bil profesor v gimnaziji. Izdal je nemško Zgodovino Kranjske, Trsta in Goriške (1809), za verouk je v slovenščino prevedel Mali katekizem. Najpomembnejše učne knjige je napisal v času Ilirskih provinc: Abeceda za perve šole (1811), Pismenost ali Gramatika za perve šole (1811) in Abeceda ali Azbuka (1812).

Vodnik je tudi prevajal; med najpomembnejšimi deli je zbirka Pesme za brambovce (1809), prevod avstrijske brambovske poezije.
Malo pred smrtjo je leta 1818 v nemščini objavil razpravo o napisih na rimskih nagrobnikih in slovenski prevod knjige Jana Matouška Babištvo ali Porodničarski vuk za babice.

<NAZAJ

>NAPREJ397/442

Razsvetljensko pesništvo

Št. pravilnih odgovorov – od vseh možnih:

Ocena: