Povzetek

Dopisovanje

Dopisovanje je dvosmerna dejavnost. Lahko je:
- pobudna: dopisovalec daje pobudo (npr. navezuje stik z naslovnikom oz. poziva naslovnika k odzivu);
- odzivna: dopisovalec se odziva na naslovnikovo pobudo (npr. se mu za kaj zahvali).

Načini dopisovanja
Dopisovanje po navadni pošti je v primerjavi z elektronskimi načini dopisovanja precej počasno. Zapisana besedila, poslana s klasično pošto, vedno napišemo v knjižnem jeziku.
SMS-sporočila pišemo in pošiljamo z mobilnim telefonom; od okoliščin in naslovnika je odvisno, katero socialno zvrst uporabimo. Ker je število znakov za vnos besedila omejeno, si nekateri pisci pomagajo s krajšavami.
Spletne klepetalnice so računalniški programi, ki omogočajo neposredni stik med njihovimi uporabniki (omogočajo dopisovanje, pogovarjanje, ogled s spletno kamero, izmenjavo datotek).
Elektronska pošta omogoča tvorjenje in sprejemanje dopisov po svetovnem spletu, oblika je določena (jo določa storitev); glede na okoliščine se odločimo za rabo knjižnega ali neknjižnega jezika.  čno določeni osebi ali skupini ljudi, javno dopisovanje pa komur koli (bralcem časopisov, spletnih forumov).

V uradnem dopisovanju uporabljamo uradne nagovore, dopisovalca sta v neenakovrednem razmerju, naslovnika nagovarjamo z imenom in priimkom, ga vikamo, upoštevamo zgradbo besedilne vrste, ki jo tvorimo. Pri neuradnem dopisovanju uporabljamo neuradne nagovore in pozdrave, naslovnika običajno nagovarjamo z imenom, večinoma ga tikamo, razodevamo čustva in mnenja, sebe poimenujemo zgolj z imenom.