Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Tartuffe

Molièrove komedije prikazujejo tipične človeške napake. Tartuffe (1664) je satirična komedija, ki je zgrajena na številnih komičnih zapletih, spletkah, skrivalnicah, prisluškovanjih. Junaki predstavljajo splošne človeške tipe, ki so predstavniki posameznih stanov in poosebljajo tipične človeške napake, slabosti in družbeno škodljive težnje.
Avtor v drami kritizira licemerstvo in svetohlinstvo; v njej je precej elementov farse (kar kaže na napete odnose med cerkvijo in državo). Pobožnost oseb (Orgon, Pernellova in Tartuffe) Molière prikaže s smešenjem. V komediji je vidno, da je pobožnost vseh treh likov navidezna: Tartuffu predstavlja sredstvo manipulacije, Orgon in Pernellova pa izkazujeta pretirano spoštovanje do vseh pravil.

Ljudomrznik

Molièrova klasicistična drama Ljudomrznik (1666) je komedija nravi in značajev. Tudi v tej igri avtor kritizira zlasti hinavščino.

Glavno osebo, konzervativnega pravičnika Alcesta, poleg neiskrenosti motijo še krivičnost, materializem, hudobija in izdaja. Ker njegovih visoko postavljenih etičnih norm nihče ne dosega, se namerava v protest proti vsemu izolirati. Na drugi strani pa je njegov prijatelj Filint, "zagovornik nove mode". Zna se prilagajati, izogiba se prepirom, meni, da se človek ne sme dvigati iz povprečja. Usoda se z Alcestom kruto poigra, ko se zaljubi v spogledljivo opravljivko Celimeno. Ta ima vse lastnosti, ki jih Alcest ostro kritizira. Ne preostane mu drugega, kot da uresniči prvotno zamisel: odide v osamo. S tem se konča tudi njegova moralna vloga.

Komedija je nastala v osami na podeželju, kjer je jezni, razočarani in bolni Molière razkril svoj kritični odnos do tedanje družbe in samega sebe. Prva uprizoritev ni navdušila občinstva, toda drama je postala literarna uspešnica.

Fedra

Racinova zadnja drama Fedra (1677) je tragedija v aleksandrincih. Nastala je na podlagi grškega antičnega mita o Tezeju in Evripidove drame Hipolit. Avtor je v njej dosledno uresničil klasicistično zahtevo po trojni enotnosti časa, kraja in dejanja. Junakinja bije boj s samo seboj, zmaga pa volja bogov, ki ji sledi tudi božja kazen.

Ostareli atenski kralj Tezej se je drugič poročil z Ariadnino sestro Fedro. V njegovi odsotnosti se je Fedra zaljubila v Tezejevega sina Hipolita. Ta hoče poiskati očeta, vendar izve, da je oče mrtev. Fedra mu zato razkrije svoje srce, Hipolit, zvest svojemu očetu in zaljubljen v Aricijo, pa jo zgrožen zavrne. Tedaj se Tezej nepričakovano vrne. Fedra v strahu naščuva moža proti Hipolitu. Ta sina prekolne in povzroči njegovo smrt. Fedra naredi samomor, Tezej pa objokuje sina in osvobodi Aricijo.

Poveži naslove komedij z ustreznimi motivi. (Med krožci potegni črto, in ko ta pozeleni, je odgovor pravilen. Odstraniš jo lahko tako, kot si jo  naredil.)


Tartuffe
osvajanje prijateljeve žene
Ljudomrznik
odhod v izolacijio zaradi družbene nemorale
Fedra
samomorilska rešitev iz utesnjenosti
<NAZAJ
>NAPREJ393/442