Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

REČNI REŽIMI

Rečni pretok pove koliko m3 vode preteče v rečni strugi na določenem odseku v eni sekundi (enota m3/s). Velik rečni pretok lahko povzroči katastrofalne poplave.

Pretok reke Save pri Radovljici - podatki za 30 dni. <i>(Vir: ARSO)</i>

 

Rečni režim prikazuje povprečno kolebanje višine vodne gladine reke med letom.

Naštej vzroke za spreminjanje višine vode v strugi reke.

Rečne režime grafično prikazujemo s hidrogrami. Glede na način oskrbe reke z vodo, kolebanje vodostaja in različne podnebne dejavnike razlikujemo tri skupine rečnih režimov.

Enostavni rečni režim imajo reke, pri katerih je kolebanje pretoka odvisno le od enega podnebnega dejavnika. Reke s takim režimom imajo po en letni višek in nižek vode. Dežni ali pluvialni rečni režim imajo reke z največjim pretokom v času deževja, {snežni ali nivalni režim;Reki Mura in Drava.} imajo reke z največjim pretokom v času topljenja snega, ledeniški ali glacialni režim pa reke z največjim pretokom v času taljenja ledu. Čisti enostavni režimi so zelo redki.

Pogostejši so mešani rečni režimi. Imajo jih reke, pri katerih na vodostaj vplivata dva podnebna dejavnika. Zato imajo prek leta po dva viška in dva nižka vode v strugi. Najpogostejši je snežno-dežni rečni režim. Pri njem je najvišja voda v strugi spomladi, ko se topi sneg, drugi, nekoliko manjši jesenski višek pa nastopi zaradi večje količine dežnih padavin. Kadar je jesenski višek izrazitejši od spomladanskega, govorimo o dežno-snežnem rečnem režimu.

Daljše reke, ki tečejo skozi različna podnebna območja in se vanje stekajo pritoki z različnimi rečnimi režimi, imajo kombinirani rečni režim.

Na poljubnem zemljevidu poišči naštete reke in označi, v katera jezera se izlivajo.

Amu Darja

{Aralsko_jezero;Kaspijsko_jezero}

Volga

{Kaspijsko_jezero;Aralsko_jezero}

Ural

{Kaspijsko_jezero;Aralsko_jezero}

Sir Darja

{Aralsko_jezero;Kaspijsko_jezero}

<NAZAJ
>NAPREJ160/320