Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vzrok za nastanek valov je veter. Če ima stalno smer, so valovi dolgi in enakomerni, kadar pa piha burja, ki je sunkovit veter, so kratki in odsekani. Valovi le gladina morja, v globini je voda mirna. Valovanje lahko sprožijo tudi potresi, zdrsi zemlje ali padec meteorita v morje. Tovrstne valove imenujemo cunamiji (tsunami − iz japonščine v pomenu ‘pristaniščni val’), ki imajo zaradi višine in hitrosti valovanja rušilno moč.

Morski tokovi tečejo kot zaključeni tokovni obroči. Skupaj z globinskimi morskimi tokovi tečejo v obliki osmice. Nastajajo zaradi pihanja pasatov in stalnih zahodnih vetrov, različne segretosti, slanosti in gostote morske vode ter Coriolisove sile, zaradi katere se na severni polobli odklanjajo v desno, na južni pa v levo. Razlikujemo tople in hladne morske tokove.

Razmisli, kje je izvor toplih in kje hladnih morskih tokov.

Ustaljeno površinsko kroženje morske vode občasno prekine tako imenovani pojav El Niño. Ta nastane, ko vzhodni pasati nad Tihim oceanom oslabijo, krepiti pa se začno zahodni vetrovi, ki toplo površinsko vodo potiskajo od Indonezije proti obalam Južne Amerike, zato se mrzel Humboldov tok vzdolž južnoameriške celine konča prej. Posledice so katastrofalne. V Južni Ameriki se soočajo s poplavami in visokimi temperaturami, Indonezijo, Avstralijo in Filipine pa ob nekoliko nižjih temperaturah prizadene suša. Perujske ribiče pesti slab ulov, saj v toplejši vodi zaradi pomanjkanja planktona ni veliko rib.

Morski tokovi niso zaznavni samo na morski površini, pač pa tudi v globinah. To so tako imenovani termohalinski tokovi, ki nastajajo zaradi temperaturnih sprememb in različne gostote morske vode. Mrzla, gosta in slana morska voda v polarnih in subpolarnih predelih začne toniti, dokler ne doseže globinske plasti enake gostote, kjer se upočasni in razleze. Preden se spet dvigne in vključi v površinsko kroženje, lahko minejo stoletja.

Ponovi, kakšen je vpliv morskih tokov na podnebje.

<NAZAJ
>NAPREJ164/320