Procese razdelimo na fizikalne in kemijske. Fizikalne spremembe so vezane na spremembo agregatnega stanja, raztapljanja in podobno, medtem ko pri kemijskih spremembah nastajajo nove snovi.
Vsi ti procesi so povezani s spremembo energije. Energija se lahko prenaša iz procesa na okolico (eksotermi procesi) ali obratno, iz okolice na sistem (endotermni procesi).
Energija pri kemijski reakciji je poenostavljeno povezana s prekinitvijo vezi v reaktantih in z nastankom novih vezi v produktih. Ključnega pomena za neko reakcijo je poznavanje mehanizma reakcije, kjer ima veliko vlogo aktivacijski kompleks. Spremembo energije med reakcijo ( A + B $\rightarrow$ C + D) lahko podamo z energijskim diagramom.
Aktivacijska energija $(E_\text{a})$: je minimalna energija, ki jo morajo imeti reaktanti, da dosežejo akktivacijski kompleks, to je prehodno stanje pri nastanku produktov.
Aktivacijski kompleks (reakcijski intermediat ali prehodno stanje): je stanje z največjo energijo, ki je nujno potrebno za nastanek produktov.
Standardna reakcijska entalpija $(\Delta H^\text{o}_\text{r})$: je toplota, ki se sprosti ali porabi pri kemijski reakciji pri tlaku 100 kPa. Ko navajamo $(\Delta H^\text{o}_\text{r})$, se ta nanaša na zapisano in urejeno enačbo konkretne kemijske reakcije z navedenimi agregatnimi stanji.
Standardna tvorbena entalpija $(\Delta H^\text{o}_\text{tv})$: je toplota, ki se sprosti ali porabi pri nastanku enega mola spojine iz elementov v njihovih standardnih stanjih pri tlaku 100 kPa.
$\Delta H^\text{o}_\text{tv}$ vseh elementov v njihovih standardnih stanjih imajo po dogovoru vrednost 0.
Enota za $\Delta H^\text{o}_\text{r}$ je kJ. $\Delta H^\text{o}_\text{r}$ se navaja ob zapisu urejene enačbe kemijske reakcije z agregatnimi stanji.
Enota za $\Delta H^\text{o}_\text{tv}$ je kJ mol−1. $\Delta H^\text{o}_\text{tv}$ je podana na mol snovi, zato ni treba pisati enačbe kemijske reakcije.