Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Hitrost 

Različni ljudje naravno govorijo z različno hitrostjo govora, počasneje ali hitreje. Tisti, ki govorijo hitro, delajo tudi krajše premore v besedilu. Hitrost govora lahko z vajo poljubno spreminjamo. Kadar ljudje govorijo prehitro, jih poslušalci včasih ne razumejo, to pa moti proces sporazumevanja. Zato je priporočljiva srednja hitrost govorjenja, ki jo lahko v odvisnosti od teme in razpoloženja spreminjamo, tako da jo poljubno pospešimo ali upočasnimo.

Kdaj govorimo hitreje: ko izražamo ljubezen ali jezo?

 

Hitrost govora se spreminja tudi v odvisnosti od našega telesnega (tudi zdravstvenega) stanja. Kako govorimo ob prebujanju ali ko smo bolni?

Register

Različni ljudje govorimo z različno tonsko višino stavčne intonacije. V navadnem govorjenju uporabljamo večinoma srednji pas svoje tonske višine, saj v njem brez posebnega truda najlažje govorimo.

Opazuj svoj govor in razmisli, katero je tvoje običajno tonsko območje glasu: imaš nizek, srednji ali visok register?

Poveži imena registrov z opisi desno.

sopran
visok ženski glas
mezzosopran
srednji ženski glas
alt
nizek ženski glas
tenor
visok moški glas
bariton
srednji moški glas
bas
nizek moški glas
Število napačnih: 0

Barva

Naslednji dve povedi preberi nevtralno, veselo, žalostno, nato pa še jezno.

Izolda je stala pred plameni. Po licu so ji tekle solze.  

S spremenjenim razpoloženjem lahko različno obarvamo glasove.

Barva glasu je odvisna od odzvočnega prostora v ustih in nosu. Če preoblikujemo odzvočni prostor v ustih, se barva glasu spremeni. Z glasovnim barvanjem se izraža človekovo zdravstveno stanje (npr. prehlad) in razpoloženje govorečega (veselje, žalost, skrb ...). Posebni vrsti barvanja sta nosljanje in sesljanje. Če so stene v nosni votlini okvarjene, se pri nekaterih ljudeh sliši t. i. nosljanje, kadar pa je okvara v ustni votlini, se sliši sesljanje.

<NAZAJ
>NAPREJ50/442